Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako prepoznati zastoj srca in kako pravilno ukrepati

Primarij Boris Cibic, dr. med., podpredsednik društva Za srce.
Primarij Boris Cibic, dr. med., podpredsednik društva Za srce.

Primarij Boris Cibic, dr. med., podpredsednik društva Za srce

V primeru nenadnega zastoja srca o življenju in smrti odloča takojšnje nudenje prve pomoči prizadetemu. V Sloveniji se vsak dan srce ustavi približno desetim ljudem in približno polovica od teh jih umre. Ker se to največkrat zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, torej doma, na delovnem mestu ali kakem drugem javnem mestu, je zgolj od pravočasnega ukrepanja naključnih očividcev odvisno, ali bo bolnik preživel – in kakšno bo njegovo življenje po dogodku. Osnovno srčno oživljanje je razmeroma preprost ukrep, ki ga lahko izvede prav vsak. O tem, kaj so vzroki za zastoj srca, kako ga prepoznati in kako pravilno ukrepati, smo se pogovarjali s kardiologom prim. Borisom Cibicem, dr. med., spec. interne medicine, dolgoletnim predsednikom Kardiološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva ter soustanoviteljem in podpredsednikom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, katerega podpredsednik je še zdaj. Prim. Cibic je vse svoje poklicno življenje predan ozaveščanju ljudi o pomenu skrbi za zdravje srca, s svojim življenjem, z neizčrpno energijo in z vitalnostjo še v devetem desetletju pa nam je vsem lahko naravnost navdihujoč zgled.
Dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja dandanes kar dobro poznamo, kljub temu pa število srčnih bolezni, tudi med mladimi, ne upada. Kaj menite, v čem se skriva razlog za to?
To lepo pojasni italijanski pregovor, ki pravi, da je med vedeti in narediti velika razlika. Čeprav zelo veliko vemo o dejavnikih tveganja, živimo drugače, zaradi česar bolezni srca in ožilja ostajajo v vrhu vzrokov smrti.

Kot kardiolog dolgo vrsto let delate v posvetovalnici društva Za srce in ste ves čas v stiku z ljudmi. Kje so največje ovire, da ne delamo tega, o čemer vemo, da bi bilo dobro za naše srce? Kaj bi morali delati drugače?

S srcu prijaznim življenjskim slogom bi morali začeti že v mladosti, ne šele pri štiridesetih ali petdesetih letih, ko nastopijo prvi zapleti ateroskleroze, ki se je razvijala vrsto let. Že v vrtcu in v osnovni šoli bi morali sistemsko podajati te nauke. Mlade je treba vzgajati tako, da bodo varovanje zdravja jemali kot oblačenje, kot nekaj vsakdanjega. In seveda obenem širiti zavest o tem, kako pomembno je nudenje prve pomoči sočloveku v stiski.

Kateri so vzroki za zastoj srca?
Zastoj srca je najpogosteje posledica infarkta, najzahrbtnejša oblika infarkta pa je nenadni srčni zastoj, zaradi katerega lahko umre tudi povsem zdrav človek. Zelo si prizadevamo, da bi odkrili vzroke, zakaj kar četrtina ljudi umre "zdravih", brez kakršnega koli razloga. To se lahko zgodi tudi kroničnim bolnikom, pri katerih nismo pričakovali smrti. Največkrat gre za majhne napake v strukturi srca ali njegovem delovanju, ki pa so lahko usodne. Taki ljudje so nagnjeni k napadom hitrega bitja srca, sicer pa nimajo težav. Le redko tolahko ugotovimo z EKG – v takih primerih bolnikom namestijo srčni spodbujevalnik.

Torej se srčni zastoj zgodi brez predhodnih težav in opozorilnih simptomov?

Do nenadnega srčnega zastoja navadno pride brez opozorila. Srce se preprosto ustavi, preneha črpati kri, in če oživljanje ni pravočasno, človek v kratkem času umre. Če smo po naključju priča takemu dogodku, lahko s pravočasnim nudenjem pomoči rešimo življenje. Osnovno znanje oživljanja imajo dandanes skoraj vsi. Ključno je torej, da takoj ukrepamo in do prihoda reševalcev nadaljujemo z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja: tridesetkrat močno pritisnemo na sredino prsnega koša, potem dvakrat globoko vpihnemo – in to ponavljamo, tako kot smo se naučili na tečajih.

Po katerih znakih zanesljivo prepoznamo, da gre za zastoj srca? Ali lahko te znake zamenjamo s kakim drugim stanjem?
Najprej je treba preveriti, ali človek, ki se je vpričo nas zgrudil na tla, diha, preverimo lahko tudi utrip na zapestju ali vratu. Za nenadni srčni zastoj je značilna globoka nezavest z zastojem dihanja, čeprav so v prvi minuti zastoja še možni posamični neredni vdihi, kot nekakšno hropenje. Če gre samo za sinkopo, padec krvnega tlaka, oživljanje ni potrebno. Če pa človek ne diha in ne čutimo utripa, je nujno takoj začeti z oživljanjem, kajti če ne ukrepamo, smrt nastopi že v nekaj minutah. Pozneje človeku sicer lahko rešijo življenje, vendar pa možgani utegnejo ostati prizadeti. Čas je pri tem ključnega pomena, šteje vsaka minuta, zato je nadvse pomembno, da bolniku priskočimo na pomoč že v prvih minutah, kajti pozneje utegne biti že prepozno. Vsak ukrep je koristen, čeprav je oživljanje strokovno nekoliko pomanjkljivo.

Koliko smo Slovenci in Slovenke usposobljeni za nudenje prve pomoči in koliko smo jo v resnici pripravljeni nuditi?

Znanje se kar dobro širi. Še pred dvajsetimi leti je precej ljudi umrlo, ker jim ni nihče znal pomagati. Zdaj domala ni človeka, ki ne bi opravil tečaja temeljnih postopkov oživljanja. Znanje je seveda treba obnavljati, predvsem pa je pomembno, da se ne prestrašimo, zmedemo in zbežimo, ampak ukrepamo.

Pri tem nam lahko veliko pomaga sodobna tehnologija, kot je posebna aplikacija na mobilnih telefonih, ki nas vodi skozi postopke oživljanja in nam pokaže, kje je najbližji defibrilator. Se strinjate?

Dandanes ima že skorajda vsakdo mobilni telefon in taka aplikacija je zagotovo zelo koristna. Poleg tega le redko kdo ve, kje bi lahko hitro našel defibrilator. Najpomembneje pa je: če se pred vašimi očmi človek nenadoma zgrudi na tla, mu takoj priskočite na pomoč, nekdo drug pa naj pokliče nujno medicinsko pomoč. Nikar se ne bojte, da boste naredili napako. Največja napaka je, če pomoči sploh ne nudite. To imejte v mislih, spodbujajte srcu prijazen življenjski slog in obnovite znanje temeljnih postopkov oživljanja. Nikoli se ne ve, kdaj jih boste morali uporabiti.

Rešeno srce, rešeno življenje

Človek, ki se mu nenadoma ustavi srce, ima v Sloveniji približno petnajst odstotkov možnosti, da bo preživel. Čeprav se ne sliši prav veliko, za primerjavo zapišimo, da nenadnega zastoja srca zunaj bolnišnice še leta 1986 ni preživel skoraj nihče. Kljub temu bi lahko preživelo še več ljudi, če bi naključni navzoči takoj začeli z oživljanjem in prizadetemu nudili prvo pomoč še pred prihodom medicinske ekipe. Gre za razmeroma preprost ukrep, za zunanjo masažo srca, in v zadnjem času še za uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED). Možnost uporabe AED je v Sloveniji premalo izkoriščena, saj je javno dostopnih AED še premalo, poleg tega imajo ljudje premalo znanja, da bi dostopni AED tudi znali uporabiti. Masažo srca in uporaba AED močno povečata možnosti za uspešno oživljanje in s tem preživetje. Pri tem nam lahko pomaga tudi aplikacija na mobilnem telefonu, ki nas vodi skozi temeljne postopke oživljanja in nam pokaže, kje je nameščen najbližji AED.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

srčni zastoj , defibrilator

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.