Kdo je bolj ogrožen?

Govorimo o težavi, ki prizadene tako moške kot ženske, pogostost pa narašča s starostjo. Večja verjetnost za razvoj čezmerno aktivnega sečnega mehurja obstaja pri ljudeh z okvarjenim živčevjem, denimo zaradi sladkorne bolezni, ljudeh s čezmerno telesno težo ali okvaro hrbtenice, kadilcih, ženskah v menopavzi, vseh, ki jemljejo nekatera pomirjevala, ki delujejo tudi na živčevje mehurja in s tem na njegov nadzor, dejavnik tveganja pa so tudi v preteklosti nezdravljene ali nezadostno pozdravljene okužbe mehurja.

Težave, ki jih povzroča čezmerno aktiven sečni mehur, človeka zelo prizadenejo. Kot pravi Janislav Ravnikar, dr. med., ginekolog iz Splošne bolnišnice v Izoli, veliko bolnikov prikriva tovrstne težave in o njih ne želi govoriti z nikomer, celo s svojim zdravnikom ne. V ZDA so ugotovili, da so prav težave, povezane s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem, najpogostejši vzrok za prezgodnjo upokojitev moških. Ker ne morejo več normalno opravljati delovnih obveznosti, slediti sestankom, odhajati na službene poti in se udeleževati poslovnih kosil, se morajo kmalu umakniti v pokoj. Nič drugače ni z ženskami. Kot pravi dr. Ravnikar, ljudje prikrivajo tovrstne težave in le stežka obiščejo zdravnika. Tretjina tistih, ki sicer pridejo, pa nato z receptom ne odide v lekarno, zlasti če živijo v manjšem kraju, saj nočejo, da bi drugi izvedeli za njihove intimne težave. "Naši rezultati kažejo, da polovica žensk, ki obiščejo ambulanto, ne pride na kontrolni pregled, kar pomeni, da se bodisi sploh niso začele zdraviti bodisi so po kratkotrajnem izboljšanju opustile zdravljenje in se spet zavile v molk."

Čim prej k zdravniku

Težav zaradi inkontinence in torej tudi zaradi čezmerno aktivnega sečnega mehurja dolgo niso mogli zdraviti. Položaj je že nekaj let povsem drugačen, saj obstaja vrsta načinov za njihovo lajšanje, v nemalo primerih pa jih lahko celo povsem odpravijo. Toda v zavesti ljudi je še vedno zakoreninjena miselnost, da je treba s tem preprosto živeti in predvsem potrpeti. To je napačno, v en glas zatrjujeta oba sogovornika. Če težave niso zgolj prehodne narave in po nekaj dnevih ne minejo, je zelo priporočljiv pregled pri splošnem zdravniku. Splošni zdravnik bolnika napoti na specialistični pregled k uroginekologu ali urologu. Zdravnik mora najprej postaviti pravo diagnozo, zato ob simptomih čezmerno aktivnega sečnega mehurja najprej izloči druga obolenja s podobnimi znaki. Prepričati se mora, da bolnik nima vnetja, kamnov, tumorja ali nevroloških obolenj, izključiti mora delovanje drugih zdravil, predvsem pomirjeval.

Če gre človek s simptomi čezmerno aktivnega sečnega mehurja trikrat na noč na stranišče, razlaga dr. Ravnikar, je to veliko, vendar je treba bolnika nujno vprašati, kdaj hodi spat in kdaj vstaja. "Ženska, ki gre v posteljo ob osmih in pred tem vzame uspavalo, da bo mirno spala do sedmih zjutraj, ne more pričakovati, da ji vmes ne bo treba vsaj enkrat do dvakrat vstati in iti na stranišče. Toda ker bo pod vplivom uspaval spala, ji bo voda seveda ušla. To je normalno in v takšnem primeru ne moremo govoriti o čezmerno aktivnem sečnem mehurju. Nekaj drugega je ženska, ki gre spat ob polnoči in mora do petih zjutraj vstati še dvakrat ali trikrat. Pri tej moramo biti zagotovo pozorni in pomisliti na čezmerno aktiven sečni mehur."