Urinska inkontinenca tare tudi moške

Urinska Inkontinenca se pojavlja tudi pri moških.
Urinska Inkontinenca se pojavlja tudi pri moških. (Foto: Shutterstock)

Pri moških je uhajanje urina še vedno tabu, saj velja, da je inkontinenca težava žensk

Urinska Inkontinenca se pri moških pojavlja veliko redkeje kot pri ženskah. Uhajanje urina je pogostejše pri starejših moških, največkrat je povezano s hiperplazijo prostate.

»Urinska inkontinenca je pri moškem vsako uhajanje vode, ki potrebuje dodatno zaščito spodnjega perila,« pravi specialist urolog Ljubo Breskvar, dr. med., in dodaja, da se nekateri moški pritožujejo, da jim nekaj kapljic uide po koncu uriniranja, vendar v tem primeru ne moremo govoriti o urinski inkontinenci.

Moški, ki opazijo, da jim urin nekontrolirano uhaja in da se morajo zaščititi pred njegovim iztekanjem, bodo prej ali slej poiskali pomoč pri svojem zdravniku ali urologu, kar je tudi prav, pravi Breskvar. Poudarja, da lahko pacientu pomagata le poglobljen pregled in diagnoza, ki jo postavi urolog.

Nujni redni pregledi pri urologu

»Pri moških je inkontinenca urina tabu,« pravi Breskvar, »saj jih večina meni, da je inkontinenca predvsem težava žensk in da ta kaže na manjšo 'moškost'. Žal se, vsaj v Sloveniji, odnos do teh vprašanj ni veliko spremenil,« ugotavlja. Pravi, da urologi še vedno prevečkrat opažajo, da se moški prepozno odločijo za prvi pregled v ambulanti in da k njim pridejo tudi z že okvarjenimi spodnjimi sečili in ledvicami.

Od prvih znakov okvare sečil do končne odpovedi lahko traja nekaj dni, lahko pa to poteka tiho, počasi, skozi leta. Zato je po Breskvarjevem mnenju nujno redno spremljanje stanja sečil, pomembni pa so tudi redni pregledi pri urologu. Urinska inkontinenca pri moških je lahko povsem ozdravljiva bolezen, če ne gre za organsko okvarjen del urotrakta.

Inkontinenca pri moških pogostejša v dveh obdobjih

Pojasnjuje, da se urinska inkontinenca pri moških pojavlja navadno zaradi nevroloških motenj, in sicer pri približno petih odstotkih celotne moške populacije. Breskvar pravi, da sta pri moških dve obdobji, ko se inkontinenca pojavlja pogosteje. »Prvo je obdobje v otroštvu in mladosti, kjer lahko različne nevrološke motnje pripeljejo do uhajanja urina.

Drugo obdobje je pri starostnikih, takrat se prav tako pojavlja zaradi nevroloških motenj, denimo možganske kapi ali demence, ter zaradi posegov na prostati – denimo po operativnem posegu na prostati,« pojasnjuje sogovornik.

Vzroki urinske inkontinence

Najpogostejši vzroki za pojav urinske inkontinence pri moških so torej nevrološke okvare možganov ali živčnega sistema ter stanje po operacijah predvsem prostate. »Ker so možgani glavni kontrolni center pri nadzoru uriniranja, je jasno, da lahko vsaka nevrološka motnja, okvara, poškodba in podobno privede do zmanjšanega nadzora in s tem do inkontinence urina,« pojasnjuje.

Na vprašanje, ali si lahko inkontinenco »pridelamo« z nezdravim živ­ljenjskim slogom, odgovarja, da ta sicer ne vpliva neposredno na uhajanje vode, ko je to že prisotno, da pa je lahko zelo pomemben pri nastanku bolezni ali stanja, ki privede do denimo nevroloških okvar ali do potrebe po operaciji prostate. So morda lahko vzroki za inkontinenco tudi psihološki? »Ne,« zatrjuje sogovornik. »Psihološki vzroki niso nikoli vzrok za inkontinenco, kar pa ne moremo trditi za psihične vzroke, ki zlahka zmotijo celoten proces zadrževanja urina in njegovega izločanja,« poudarja.


Zdravljenje urinske inkontinence

Pri moških se glede na tip urinske inkontinence lahko izvaja medikamentozno zdravljenje s tabletami pa tudi injekcijami botulinskega toksina v sečni mehur. Druga možnost je pomoč fizioterapevta z elektrostimulacijo mišic medeničnega dna, že nekaj let pa tuji urologi uspešno uporabljajo tudi nevromodulacijo s stimuliranjem živcev prek hrbtenjače. »Urologi največkrat predpišejo zdravljenje s tabletami, ker je to najbolj dosegljivo, če pa dodatne preiskave odkrijejo jasno čezmerno aktivnost sečnega mehurja, uporabijo tudi injekcije botulina.«

Kaj pa nevromodulacija? »Gre za stimuliranje živcev, ki so odgovorni za krčenje sečnega mehurja in za sproščanje zapiralke sečnega mehurja prek električnega stimulatorja, ki ni pravzaprav nič drugega kot nekakšen 'pacemaker', ki ga urolog kirurško vstavi ob hrbtenico. To škatlico urolog potem redno kontrolira in prek posebnega aparata spreminja jakost stimulacij, s tem pa tudi učinkovitost aparata,« pojasnjuje Breskvar.

»Urinska inkontinenca pri moških je lahko povsem ozdravljiva bolezen, če ne gre za organsko okvarjen del urotrakta, denimo sečnega mehurja in sečnice, oziroma če ne gre za organsko okvaro živcev, ki so odgovorni tako za prinašanje kot za dovajanje signalov do sečnega mehurja, sečnice in mišice zapiralke,« pravi sogovornik.


Lahko inkontinenco preprečimo?

Moški ne morejo neposredno vplivati na to, da do urinske inkontinence pri njih ne bi prišlo. »Lahko pa s svojim življenjskim slogom zmanjšajo možnost srčno-žilnih zapletov, ki pripeljejo do inkontinence. Poleg tega imajo denimo moški, ki uživajo manj nasičenih maščob in mesa, manjšo pojavnost raka prostate,« pojasnjuje Breskvar.

Svetuje torej primerno prehrano in redno športno dejavnost, »kar je v današnjem svetu sicer težko, saj smo bombardirani z izdelki in storitvami, ki dajejo takojšnji občutek udobja in zadovoljenosti. Vendar lahko vsak, ki se vsaj malo opazuje, hitro vidi, da se je treba občasno angažirati, da se potem dejansko počutiš bolje. Morda se to ne zgodi čez noč, vendar pa občutek traja občutno dlje kot s pomočjo izdelkov, ki nam jih ponujajo prek medijev,« pravi Breskvar.