Vzroki za obe bolezni ostajajo slabo pojasnjeni. "Pojavnost te bolezni se zelo razlikuje med posameznimi geografskimi področji in različnimi populacijami ljudi, kar govori o pomembnem vplivu dejavnikov okolja na pojav in razvoj kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Znanstveniki so doslej preučevali vplive kajenja, rabe protivnetnih in protibolečinskih zdravil ter oralne kontracepcije, prehranjevalnih navad, odstranitve slepiča, okužb z nekaterimi mikroorganizmi, vendar dokončnega odgovora še ni.

Obstajajo jasni dokazi, da so pri nastanku kroničnih vnetnih črevesnih bolezni poleg dejavnikov okolja zelo pomembni genetski dejavniki. Pri neposrednih sorodnikih bolnika s Crohnovo boleznijo je tveganje, da bodo tudi sami zboleli, kar trinajstkrat večje. Genetika obeh bolezni je zapletena. Raziskave se osredotočajo na številne gene, katerih beljakovinski produkti sodelujejo v imunskem in vnetnem odgovoru organizma ali pa so del sluznične zaščite prebavne cevi. Trenutno velja mnenje, da so kronične vnetne črevesne bolezni posledica pretiranega imunskega odziva črevesne sluznice na dejavnike okolja, predvsem črevesno bakterijsko floro, pri genetsko dovzetnih posameznikih. Posledica je vztrajno ali ponavljajoče se vnetje črevesa," odgovarja Andreja Ocepek.

Nenadni simptomi, lahko pa so tudi postopni

Najpogostejše simptomi in znaki ob pojavu bolezni so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčnost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Simptomi nastopijo bodisi nenadno bodisi postopoma. Driske so lahko krvave, kar večino bolnikov spodbudi k obisku zdravnika. Tem simptomom se utegnejo pridružiti povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči, kožni izpuščaji (npr. nodozni eritem), slabosti in bruhanje, bolniki pa navajajo tudi utrujenost. Včasih so težave blage in po nekaj dnevih ali tednih minejo same od sebe, za bolnike pa niso tako moteče, da bi jih pripeljale do zdravnika, še navaja sogovornica in dodaja, da Crohnova bolezen z leti napreduje in pripelje do zožitve prebavne cevi, kar povzroči vse hujše trebušne krče in zaprtje. Bolnikom utegne primanjkovati pomembnih vitaminov in mineralov, kar vodi v slabokrvnost, upad mišične mase in mineralne kostne gostote (osteoporoza).

In vendar, vsaka driska še ne pomeni kronične vnetne črevesne bolezni. Toda če traja dlje kot štiri tedne, je treba k zdravniku, opozarja naša sogovornica. "Zdravnika obiščite tudi, če opazite primesi krvi v blatu ali če drisko spremljajo močni krči oziroma bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Pomembno je izključiti okužbo z različnimi bakterijami, virusi ali paraziti, pri bolnikih po petdesetem letu starosti pa tudi rak debelega črevesa in danke.

Temeljna preiskava za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni je kolonoskopija s terminalno ileoskopijo. To je endoskopska preiskava, s katero natančno pregledamo sluznico danke, debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa ter odvzamemo vzorce vnetno spremenjene sluznice za histološki pregled. Ocenimo lahko tudi jakost in obseg vnetja ter ugotovimo nekatere zaplete. Pri vseh bolnikih seveda najprej opravimo temeljit pogovor, telesni pregled in laboratorijske teste. Vsem opravimo ultrazvočni pregled trebuha, pri tistih s Crohnovo boleznijo pa še endoskopsko preiskavo zgornje prebavne cevi (gastroskopija) in katero od slikovnih preiskav tankega črevesa (rentgensko kontrastno slikanje, magnetno resonančno ali računalniško tomografsko slikanje, kapsulna endoskopija)," še razloži sogovornica.