Zaprtost pri odraslih in otrocih

Asist. mag. Nena Guček Kopčavar, dr. med., spec. splošne medicine
Asist. mag. Nena Guček Kopčavar, dr. med., spec. splošne medicine (Foto: Diana Anđelić)

Običajno je odvajanje blata vsakodnevno, lahko tudi dvakrat, vendar ne redkeje kot na tri dni. O zaprtju, pri otrocih in starejših, govorimo, kadar je iztrebljanje manj pogosto in težavno. Za običajno zaprtje pri odraslih je dovolj že eden od obeh znakov: če med posameznimi iztrebljanji minejo več kot trije dnevi ali posamezno iztrebljanje traja dlje kot deset minut. Nekateri imajo pogosto tudi boleče iztrebljanje, ki obsega trdo blato ter občutek polnosti trebuha, napenjanje in vetrove.

Toda to niso edine težave, ki jih lahko povzroči zaprtje. Asist. mag. Nena Guček Kopčavar, dr. med., specialistke splošne medicine iz ZD Vič v Ljubljani pove, da se ljudje zaradi zapeke lahko počutijo slabo, čeprav ni nevarnosti za notranjo zastrupitev, o kateri je tako pogosto slišati.

Odvajanje trdega blata je težavno in boleče, to pa lahko povzroči zaskrbljenost, slabo počutje, glavobol ali celo depresivnost. Po odvajanju blata vsi navedeni simptomi navadno izginejo. Dolgotrajno in stalno težavno iztrebljanje lahko povzroči oslabelost mišic medeničnega dna, včasih tudi izpadanje (prolaps) zadnjega dela črevesa. V takih primerih se pogosteje pojavita inkontinenca za urin in/ali blato.

Pretirano naprezanje mišic medeničnega dna lahko sčasoma povzroči poškodbe (pudendalnega) živca ter oslabitev zunanje in notranje mišice zapiralke črevesa. S kroničnim zaprtjem povezujejo tudi nastanek hemoroidov. Ljudje, ki so vezani na posteljo, imajo še posebno pogoste težave z zaprtjem. Ocenjujejo, da ima težave z zapeko kar 80 odstotkov nepokretnih bolnikov. Pri teh pogosto pride do popolne zapore črevesa z zasušenim blatom.

Premalo gibanja, tekočine, vlaknin …
Pri starejših ljudeh ima zaprtje največkrat več vzrokov: premalo gibanja, premalo vlaknin v prehrani, nezadostno pitje tekočin, jemanje zdravil, ki upočasnjujejo prebavo … Osnovni pogoj za dobro telesno pripravljenost, tj. dvajset minut hoje na dan, je zagotovilo za rednejše odvajanje blata. Upoštevati moramo tudi pozive na blato in se nanje pravočasno odzivati. Številni avtorji priporočajo rutino – odvajanje blata vsakokrat ob istem času in v enakih razmerah.

Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Vsi Viva strokovnjaki