Toda to niso edine težave, ki jih lahko povzroči zaprtje. Asist. mag. Nena Guček Kopčavar, dr. med., specialistke splošne medicine iz ZD Vič v Ljubljani pove, da se ljudje zaradi zapeke lahko počutijo slabo, čeprav ni nevarnosti za notranjo zastrupitev, o kateri je tako pogosto slišati.

Odvajanje trdega blata je težavno in boleče, to pa lahko povzroči zaskrbljenost, slabo počutje, glavobol ali celo depresivnost. Po odvajanju blata vsi navedeni simptomi navadno izginejo. Dolgotrajno in stalno težavno iztrebljanje lahko povzroči oslabelost mišic medeničnega dna, včasih tudi izpadanje (prolaps) zadnjega dela črevesa. V takih primerih se pogosteje pojavita inkontinenca za urin in/ali blato.

Pretirano naprezanje mišic medeničnega dna lahko sčasoma povzroči poškodbe (pudendalnega) živca ter oslabitev zunanje in notranje mišice zapiralke črevesa. S kroničnim zaprtjem povezujejo tudi nastanek hemoroidov. Ljudje, ki so vezani na posteljo, imajo še posebno pogoste težave z zaprtjem. Ocenjujejo, da ima težave z zapeko kar 80 odstotkov nepokretnih bolnikov. Pri teh pogosto pride do popolne zapore črevesa z zasušenim blatom.

Premalo gibanja, tekočine, vlaknin …
Pri starejših ljudeh ima zaprtje največkrat več vzrokov: premalo gibanja, premalo vlaknin v prehrani, nezadostno pitje tekočin, jemanje zdravil, ki upočasnjujejo prebavo … Osnovni pogoj za dobro telesno pripravljenost, tj. dvajset minut hoje na dan, je zagotovilo za rednejše odvajanje blata. Upoštevati moramo tudi pozive na blato in se nanje pravočasno odzivati. Številni avtorji priporočajo rutino – odvajanje blata vsakokrat ob istem času in v enakih razmerah.