Kronična vnetna črevesna bolezen: Pomoč bioloških zdravil

prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije
prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije

Nenadni napadi driske, bolečine v trebuhu, hujšanje ter nenehno iskanje stranišča in neskončno odvajanje, ki za seboj pušča utrujenost in ti v celoti kroji življenje. Življenje, ki se v najtežjih primerih tako zelo omeji, da se vse giblje le še okrog stranišča in najnujnejših vsakodnevnih obveznosti. Za kaj več zmanjka energije, časa in volje. Kaj pripelje do tega? Kronična vnetna črevesna bolezen ali na kratko KVČB.

K bolezni z nenavadnim imenom spadata dve bolezni – ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Obe sta vnetni bolezni črevesa, ki potekata kronično, navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavne cevi, medtem ko je ulcerozni kolitis praviloma omejen na debelo črevo. Zbolijo predvsem mladi med 25. in 35. letom starosti, v Sloveniji pa je približno šest tisoč bolnikov, pravi prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterologije, s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Simptomi kronične vnetne črevesne bolezni so zelo izraziti. Kot pravi sogovornik, je diagnozo razmeroma preprosto postaviti, zato se le redko zgodi, da bolnik dolgo hodi k zdravniku ali celo k različnim zdravnikom, preden dobi odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z njim. Temeljne preiskave za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni so kolonoskopija, endoskopski pregled končnega dela tankega črevesa, klinični pregled, laboratorijski testi, ultrazvok trebuha, pri Crohnovi bolezni tudi endoskopska preiskava zgornje prebavne cevi (gastroskopija) in katera od slikovnih preiskav tankega črevesa (rentgensko kontrastno slikanje, magnetnoresonančno ali računalniško tomografsko slikanje, kapsulna endoskopija).

Zdravljenje stopenjsko

Zdravljenje KVČB poteka s protivnetnimi zdravili, v glavnem kortikosteroidi in z imunomodulatornimi zdravili, s katerimi zdravniki pri večini bolnikov bolezen uredijo in umirijo. Ko tovrstno zdravljenje ne daje več želenih rezultatov, so na voljo tudi biološka zdravila. Kot pravi sogovornik, mora zdravljenje z njimi predhodno odobriti posebna strokovna komisija. Zdravljenje s standardnimi zdravili je mogoče v redkih primerih zaobiti in takoj predpisati biološka zdravila, kadar je potek bolezni tako hud in agresiven, da ne pomagajo nobena druga zdravila.

Z biološkimi zdravili zdravijo tako Crohnovo bolezen kot ulcerozni kolitis, na voljo pa je več zdravil, zlasti adalimumab, ki ga bolniki dobijo v obliki podkožnih injekcij, in infliksimab, ki ga bolniki dobijo v žilo. Za zdravljenje ulceroznega kolitisa je po novem na voljo tudi golimumab, ki si ga bolniki dajejo s podkožnimi injekcijami.

Pred začetkom zdravljenja vsakega bolnika temeljito poučijo o zdravljenju z biološkimi zdravili in o posebnostih, ki spremljajo tovrstno zdravljenje. Kot pri vseh zdravilih so tudi pri bioloških možni neželeni učinki, s katerimi mora biti bolnik dobro seznanjen, tako kot tudi z možnostmi za uspeh zdravljenja. Pred začetkom zdravljenja bolnik opravi tudi vse potrebne preiskave, ki jih ni malo. Izključiti morajo obolenja, kot so resne okužbe, srčno popuščanje, nevrološke bolezni (zlasti multipla skleroza), rak in virusni hepatitisi, zelo pomemben pa je tudi test na aktivno tuberkulozo.

Operacija je včasih neizogibna

Na zdravljenje se odzoveta približno dve tretjini bolnikov, kar je lep uspeh, pravi prof. Ferkolj. Nekateri bolniki potrebujejo tudi operativni poseg, navadno zaradi zožitev oziroma stenoz črevesne stene. Predvsem ljudem s hudo obliko ulceroznega kolitisa, pri katerih niti biološka zdravila ne prinesejo želenega uspeha, je treba odstraniti celotno debelo črevo. Teh bolnikov je malo, vendar obstajajo, pravi sogovornik. »Pri približno polovici nam uspe z biološkimi zdravili stanje urediti v tolikšni meri, da preprečimo tako radikalen poseg in s tem tudi trajno stomo, pri polovici pa je to, žal, neogibno. Trenutno v Sloveniji biološka zdravila jemlje približno 500 bolnikov, kar je primerljivo z drugimi razvitimi državami, na kar smo zelo ponosni.«