Kronična vnetna črevesna bolezen - bolezen s tisočerimi obrazi

Ni znano, zakaj sploh kronična vnetna črevesna bolezen nastane. Poleg genetskih dejavnikov naj bi imela pomembno vlogo pretirana raba antibiotikov v otroštvu, v zadnjem času pa raziskujejo povezavo KVČB z bakterijo Helicobacter pylori. Drugi znani dejavniki, ki spremljajo nastanek bolezni, so pretirana higiena, stres in kajenje.
Ni znano, zakaj sploh kronična vnetna črevesna bolezen nastane. Poleg genetskih dejavnikov naj bi imela pomembno vlogo pretirana raba antibiotikov v otroštvu, v zadnjem času pa raziskujejo povezavo KVČB z bakterijo Helicobacter pylori. Drugi znani dejavniki, ki spremljajo nastanek bolezni, so pretirana higiena, stres in kajenje. (Foto: Shutterstock)

Dolgotrajna bolečina in pogosti obiski stranišča so značilni znaki kronične vnetne črevesne bolezni, ki bolnike nemalo ovirajo pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti vslužbi ali v šoli. To močno zaznamuje njihovo življenje in pogosto vodi do socialne izolacije, saj okolica težko razume težave, s katerimi se srečujejo.

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) pri vsakem bolniku poteka drugače, zato je nastopil čas za premik k individualni in celostni obravnavi te bolezni. Ta mora upoštevati zlasti kakovost življenja bolnikov, ki morajo z boleznijo živeti vse do konca življenja in ki prepogosto poteka za zaprtimi vrati, se je glasilo glavno sporočilo vsakoletne konference Evropske organizacije bolnikov s KVČB, ki je letos potekala na Danskem.

Ko gre za dostopnost zdravil in zdravljenja KVČB, smo v Sloveniji primerljivi z Evropo. Toda KVČB je zelo kompleksna bolezen, zato uspešna obravnava bolnika zahteva dobro usklajeno skupino strokovnjakov, ki jo ob sestavljajo zdravnik, usposobljena sestra, strokovnjak za prehrano, psiholog in sociolog. Pri tem pa v Sloveniji v primerjavi z razvito Evropo precej zaostaja, tudi zaradi pomanjkanja kadrov. »Če se to ne bo spremenilo, se bodo razlike le še povečevale,« opozarjata mariborski gastroenterologinji prim. Cvetka Pernat Drobež in asist. Andreja Ocepek iz UKC Maribor.

Bolezen narašča med mladimi

Podobno kot pri številnih avtoimunskih boleznih se povečuje tudi pojavnost KVČB, zlasti v ZDA in v razviti Evropi, vendar pa število novih bolnikov hitro narašča tudi v drugih delih sveta. Za KVČB zbolijo ljudje iz vseh starostnih skupin, zlasti pa skrbi porast med mladimi, tudi otroci, pri katerih je potek bolezni praviloma znatno težji. Čeprav gre domala za epidemijo, je pot do diagnoze še naprej razmeroma dolga. Tako je leto dni od prvega obiska pri zdravniku do diagnoze kar dober rezultat, pojasnjuje dr. Ocepkova.

Mladi bolniki namreč pogosto ne kažejo značilnih simptomov, kot je driska, marveč hujšajo ter tožijo o bolečinah v trebuhu in utrujenosti, vse to pa so simptomi, ki jih ljudje pogosto pripisujejo stresu in drugim boleznim. Tudi zato bo potrebno še veliko ukvarjanja z ozaveščanju o KVČB – tudi med družinskimi zdravniki. Zakaj se bolezen vse pogosteje pojavlja pri mladih, še ni jasno.

Dejavniki tveganja

Prav tako ni znano, zakaj sploh nastane. Poleg genetskih dejavnikov naj bi imela pomembno vlogo pretirana raba antibiotikov v otroštvu, v zadnjem času pa raziskujejo povezavo KVČB z bakterijo Helicobacter pylori. Drugi znani dejavniki, ki spremljajo nastanek bolezni, so pretirana higiena, stres in kajenje.

Pri vsakem bolniku bolezen poteka drugače

Na potek bolezni pomembno vplivajo tudi okolje in razmere, v katerih živi bolnik. »KVČB je bolezen s tisočerimi obrazi, ki pri vsakem bolniku poteka drugače,« razlaga prim. Pernat. Tudi če je črevo zelo prizadeto, utegne bolnik veliko bolje shajati z boleznijo kot nekdo z razmeroma blago obliko bolezni. To je v veliki meri odvisno od okolja, v katerem bolnika živita in njunega življenjskega sloga.

Še en pomemben vidik pri obravnavi bolezni je, da je njen potek zelo težko napovedati. Zato to zdaj zelo prizadevajo, da bi našli kazalnike, na osnovi katerih bi lahko napovedali potek bolezni. Že zdaj vedo, da so slabi napovedni dejavniki mladost, kajenje, prizadeto tenko črevo in moški spol. Tako imenovani napovedni dejavniki bi zdravnikom olajšali izbor ustrezne terapije. Tako bi bolnika, pri katerem predvidevajo težak potek bolezni, že takoj po postavitvi diagnoze začeli intenzivno zdraviti.


Zdravljenje

Avstralski znanstvenik Michael Kamm je na konferenci povedal, da kljub razvoju učinkovitih zdravil kar 70 odstotkov vseh bolnikov s KVČB vsaj enkrat v življenju potrebuje operacijo.Pri kadilcih s KVČB obstaja do štirikrat večja verjetnost, da po operaciji pride do zapletov. Izvedeli smo še, da bosta kmalu prišli na trg dve novi, še učinkovitejši biološki zdravili, ki so po besedah obeh gastroenterologinj številnim bolnikom s hujšo obliko bolezni dramatično izboljšala kakovost življenja. Razvijajo tudi poseben test za ugotavljanje stanja v črevesju, ki ga bodo lahko bolniki opravili kar doma.

Psihološka pomoč

Zaradi narave bolezni in posledic, ki jih ima za poklicno in zasebno življenje, so bolniki pogosto v stiski, zato je pri njihovi obravnavi nujen tudi psiholog. »Gastroenterologi bolnika obravnavamo zlasti telesno, ukvarjamo se s stanjem njegovega črevesja, izluščiti bolnikovo stisko pa je velika umetnost,« pojasnjuje prim. Cvetka Pernat. Težava nastopi, ko bolnika, pri katerem opazijo, da je v stiski, napotijo h kliničnemu psihologu, saj so čakalne dobe zelo dolge.

Pomembno vlogo pri psihosocialni podpori bolnikom opravlja slovensko Društvo bolnikov s KVČB, ki je zelo dejavno in dobro sodeluje z zdravniki. Tako so na območju Ljubljane poskusno ustanovili psihoterapevtsko skupino za pomoč bolnikom, predsednica društva Mateja Saje pa je povedala, da se zaradi odličnega uspeha pilotnega projekta nameravajo potegovati za evropska sredstva, s katerimi bi lahko tovrstno psihoterapevtsko pomoč omogočili tudi bolnikom iz drugih delov Slovenije.

Kako zelo KVČB zaznamuje življenje bolnikov, kaže tudi razstava Umetnost, bolezen in jaz, ki so jo odprli ob konferenci. V slikah in skulpturah je več kot dvesto umetnikov iz štiridesetih držav, tudi iz Slovenije, skušalo upodobiti svoje videnje bolezni. Umetniška dela prinašajo sporočilo upanja za bolnike, pa tudi željo, da bi jih okolica bolje razumela in sprejela, to pa je nožno le, če je s to kronično boleznijo seznanjena celotna družba.


Ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen?

KVČB je skupno ime za dve podobni bolezni – ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Priulceroznem kolitisu je vneto le debelo črevo, Crohnova bolezen pa lahko prizadene celotna prebavila, vse od ust do črevesja. Značilne so dolgotrajne bolečine, driska in zaprtje ter krvavitve, zdravijo pa jo glede na intenzivnost simptomov, bodisi s posebnimi antibiotiki in kortikosteroidi bodisi z najsodobnejšimi biološkimi zdravili. Pogosti so tudi kirurški posegi. Ta bolezen pesti tri milijone ljudi po vsem svetu, v Sloveniji pa je takih bolnikov približno 6500.

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki