Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Krvna slika

mag. Samo Zver, dr. med.
mag. Samo Zver, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Kaj povedo izvidi?

Krvna slika oziroma hemogram je osnovna preiskava v medicini. Odlikuje jo dejstvo, da lahko zdravniki iz nje dobijo bržkone največ koristnih podatkov, ki jih pravilno usmerjajo pri diagnostiki različnih bolezni. Glede na osnovne krvne celične vrste lahko krvno sliko delimo na rdečo krvno sliko, belo krvno sliko in število trombocitov. Kadar število celic prestopi mejne ali referenčne vrednosti, to daje različne informacije o možnih bolezenskih vzrokih.

V večini primerov so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne in ne pomenijo hujših težav, pove specialist za krvne bolezni, mag. Samo Zver, dr. med., z Oddelka za hematologijo Kliničnega centra Ljubljana.

Pogosto odražajo le reaktivne spremembe številnih, največkrat prehodnih dogajanj v človekovem telesu. Kadar se po krvno sliko napotimo v ambulanto družinskega zdravnika ali specialista splošne medicine, so vzrok za blage spremembe krvne slike predvsem različna vnetja in številne kronične bolezni, pogosto tudi pomanjkanje železa.

Zdravniki specialisti s krvno sliko, ki jo vedno spremljata anamneza bolnika in klinični pregled, lahko opredelijo pridružene sistemske in kronične bolezni, vnetna dogajanja v telesu in seveda tudi primarne krvne bolezni, ki so še najredkejše. 

Dr. Zver poudari: »Krvna slika je kredibilna preiskava, ki v primerjavi s počutjem bolnika, ki je vedno podano subjektivno, daje izmerljive, objektivne podatke. Vedno pa izhajamo iz težav in kliničnega pregleda bolnika, nikoli ne tolmačimo samo številk v krvni sliki.«

RDEČA KRVNA SLIKA

Pri rdeči krvni sliki poleg drugega določajo število eritrocitov, vrednost hemoglobina in povprečni volumen eritrocitov (PVE). Kadar je vrednost hemoglobina pod mejno vrednostjo, gre za anemijo, lahko pa je eritrocitov tudi preveč, čemur pravijo eritrocitoza. Najpogostejša odstopanja od mejnih vrednosti v krvni sliki so posledica anemije oziroma slabokrvnosti. Ko določajo število eritrocitov in vrednost hemoglobina (mejne vrednosti hemoglobina za odraslega človeka so med 120 in 180g/L, pri otrocih pa so vrednosti drugačne in se spreminjajo s starostjo), vedno določijo tudi PVE in tako opredelijo velikost eritrocitov.

Anemij je več vrst

Anemijo delijo na hudo, srednjo in blago. Pri blagi anemiji znašajo vrednosti hemoglobina od 100 do 120g/L, pri srednji od 70 do 100 g/L, kadar pa vrednost hemoglobina ne doseže 70g/L, gre za hudo anemijo. Bolnikove težave, ki spremljajo slabokrvnost, so odvisne od tega, kako hitro nastane slabokrvnost; če nastane hitro, so težave izrazite.

Glede na velikost eritrocitov (PVE) lahko slabokrvnost opredelijo še natančneje in ugotovijo, za katero od treh podvrst gre: pri normocitni anemiji so eritrociti normalne velikosti, pri mikrocitni anemiji so eritrociti manjši, kot bi pričakovali, pri makrocitni anemiji pa večji, razlaga dr. Zver.

Eden od pogostejših vzrokov normocitne anemije je akutna krvavitev ob notranjih krvavitvah ali zaradi poškodbe, sploh če pride bolnik na urgentni oddelek in je hkrati vrtoglav, lahko celo z izgubami zavesti, če čuti nenadno utrujenost ali nemoč, ima nizek krvni tlak, pri kliničnem pregledu pa izstopa izrazita bledica kože in sluznic. Takšne krvavitve, na primer v prebavila zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku, so pogoste in nevarne, saj se jih ljudje nemalokrat ne zavedajo oziroma jih ne opazijo.

V takšnem primeru je treba nemudoma ukrepati, opraviti diagnostiko in krvavitev ustaviti z aktivnim posegom. Normocitna anemija ima lahko številne primarne bolezenske vzroke. Tako pogosto spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki, ki jih zdravijo s hemodializo) in drugih notranjih organov, rakave bolezni, sistemske bolezni veziva, kamor sodijo revmatološke bolezni (revmatoidni artritis, lupus eritematozus, sistemska skleroza), spremlja pa lahko tudi kronične, predvsem bakterijske okužbe (osteomielitis, tuberkuloza …).

Pri vseh omenjenih kroničnih boleznih nastaja v jetrih beljakovina hepcidin, ki je bržkone glavni krivec za anemijo, saj zavira tvorbo krvi in preprečuje absorpcijo železa. Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z njenim osnovnim vzrokom; bolj ko so pri tem učinkoviti, prej se bo bolnik znebil slabokrvnosti. Normocitno anemijo je srečati tudi pri primarnih krvnih boleznih, kot so nekateri limfomi (diseminirani plazmocitom), levkemije, bolezni, ki infiltrirajo kostni mozeg, kjer nastaja kri, in še nekatere.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kri , laboratorij , anemija , slika , izvid , hemoglobin , bolezni krvi , hemogram , levkocit , eritrocit , celica , trombocit , krvnička

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.