Kajenju, razumljivo,
namenjajo veliko pozornosti tudi pulmologi. Med dejavnejšimi na tem
področju je Željko Perdija, dr. med., specialist internist pulmolog
iz Splošne bolnišnice Maribor. Zasnoval je poseben program za
odvajanje od kajenja.
"Pametnega" razloga za kajenje ni
Nekadilcem nikoli ni jasno, zakaj nekateri kadijo in si onesnažujejo pljuča s škodljivim nikotinom. Dr. Perdija odgovarja, da "pametnega" razloga za to, da ljudje začnejo kaditi, pravzaprav ni, vsekakor pa jih je nešteto. Sam je pred nekaj meseci med dolgoletnimi kadilci naredil anketo, ki je dala zelo zanimive izide (glej okvirček).
Odnehati je vse prej kot lahko
Odnehati kaditi ni lahko. Sogovornik pravi, da po njegovih izkušnjah od 50 do 70 odstotkov kadilk in kadilcev želi prenehati kaditi, vendar je od želje do končnega cilja še dolga pot. "Brez cigarete jih en dan zdrži le četrtina. Nedvomno gre za zasvojenost, ki pa jo večina kadilcev zanika. Šele ko poskusijo prenehati, ugotovijo, kako zelo so odvisni od cigaret."
Ko se skušajo odvaditi, hitro naletijo na težave, razlaga dr. Perdija. Te težave so predvsen psihičnega izvora. Kadilci v procesu odvajanja so razdražljivi, mučijo jih nespečnost, depresija in agresivnost, lahko pa tudi težave, ki so povsem organske. Tako se pri njih lahko razvije tako imenovani odtegnitveni ali abstinenčni sindrom. Opazijo povečan tek in posledično se jim poveča telesna teža, imajo glavobole, suh jezik ... To so tudi glavni razlogi, zakaj večina hitro odneha in spet začnejo kaditi, saj se, kot pojasnjuje sogovornik, boljše počutijo.
Skupen boj proti kajenju
Dr. Perdija razlaga, da pulmologi, ki vidijo največ in najtežje posledice dolgoletnega strastnega kajenja, pozivajo vse zdravnike in druge zdravstvene delavce, predvsem tiste na primarni ravni, naj se "dejavno vključijo v boj proti kajenju. To z drugimi besedami pomeni, da načrtno iščemo kadilce, bolnike, ki prihajajo v ordinacijo, sprašujemo o njihovih razvadah, jim odsvetujemo kajenje in pomagamo vsem tistim, ki se poskušajo odvaditi."
Program, ki ga svetuje, je tako imenovan sistem 5A. Zdravnik naj bi z vsemi bolniki, ki pridejo k njemu v ordinacijo, postopal po petih načelih, ki se v angleščini začnejo na črko A: Ask (vprašati), Advise (svetovati), Asses (oceniti), Aid (pomagati), Arrange (urediti). Na ta način lahko kadilce odkrivajo, jim pomagajo in sledijo njihovemu poskusu odvajanja.
"Pametnega" razloga za kajenje ni
Nekadilcem nikoli ni jasno, zakaj nekateri kadijo in si onesnažujejo pljuča s škodljivim nikotinom. Dr. Perdija odgovarja, da "pametnega" razloga za to, da ljudje začnejo kaditi, pravzaprav ni, vsekakor pa jih je nešteto. Sam je pred nekaj meseci med dolgoletnimi kadilci naredil anketo, ki je dala zelo zanimive izide (glej okvirček).
Odnehati je vse prej kot lahko
Odnehati kaditi ni lahko. Sogovornik pravi, da po njegovih izkušnjah od 50 do 70 odstotkov kadilk in kadilcev želi prenehati kaditi, vendar je od želje do končnega cilja še dolga pot. "Brez cigarete jih en dan zdrži le četrtina. Nedvomno gre za zasvojenost, ki pa jo večina kadilcev zanika. Šele ko poskusijo prenehati, ugotovijo, kako zelo so odvisni od cigaret."
Ko se skušajo odvaditi, hitro naletijo na težave, razlaga dr. Perdija. Te težave so predvsen psihičnega izvora. Kadilci v procesu odvajanja so razdražljivi, mučijo jih nespečnost, depresija in agresivnost, lahko pa tudi težave, ki so povsem organske. Tako se pri njih lahko razvije tako imenovani odtegnitveni ali abstinenčni sindrom. Opazijo povečan tek in posledično se jim poveča telesna teža, imajo glavobole, suh jezik ... To so tudi glavni razlogi, zakaj večina hitro odneha in spet začnejo kaditi, saj se, kot pojasnjuje sogovornik, boljše počutijo.
Skupen boj proti kajenju
Dr. Perdija razlaga, da pulmologi, ki vidijo največ in najtežje posledice dolgoletnega strastnega kajenja, pozivajo vse zdravnike in druge zdravstvene delavce, predvsem tiste na primarni ravni, naj se "dejavno vključijo v boj proti kajenju. To z drugimi besedami pomeni, da načrtno iščemo kadilce, bolnike, ki prihajajo v ordinacijo, sprašujemo o njihovih razvadah, jim odsvetujemo kajenje in pomagamo vsem tistim, ki se poskušajo odvaditi."
Program, ki ga svetuje, je tako imenovan sistem 5A. Zdravnik naj bi z vsemi bolniki, ki pridejo k njemu v ordinacijo, postopal po petih načelih, ki se v angleščini začnejo na črko A: Ask (vprašati), Advise (svetovati), Asses (oceniti), Aid (pomagati), Arrange (urediti). Na ta način lahko kadilce odkrivajo, jim pomagajo in sledijo njihovemu poskusu odvajanja.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.