Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Zdravljenje astme in KOPB


(stran 2 od 2)



Najnižji odmerki

Za obvladovanje astme na ravni, ki omogoča normalno življenje bolnika, so potrebni najnižji možni odmerki zdravil, ki še zadovoljivo obvladujejo bolezen. Eno od meril za to, kako dobro je obvladana astma pri bolniku, je število uporab olajševalnika, kratkodelujočega bronhodilatatorja. Bolnik, ki ga uporablja manj kot dvakrat na teden in nima nočnih simptomov astme, je dobro voden bolnik z nadzorovano astmo. Cilj zdravljenja astme je namreč, da bi bili bolniki popolnoma brez simptomov, kar nekaterim tudi uspeva."Napredek pri zdravljenju astme je dejansko zelo velik, kar je občutiti zlasti, če primerjamo zdajšnje stanje s stanjem izpred desetih let, ko so bila huda poslabšanja bolezni in hospitalizacije zelo pogosti. Zdaj v bolnišnici leži majhen odstotek bolnikov z astmo. Zasluge za tolikšen napredek pri zdravljenju gredo predvsem inhalacijskim kortikosteroidom, ki jih bolniki ustrezno majhnih in natančnih odmerkih dobijo samo v dihala ter imajo zelo malo sistemskih učinkov. Torej nimajo tako rekoč nobenih učinkov na druge organe," je potrdil dr. Turel.

Malo neželenih učinkov

Zdravila za astmo imajo zdaj malo neželenih učinkov, pa še ti so skoraj neopazni, ker se odmerki pršijo oziroma vdihujejo naravnost v pljuča. Možni neželeni učinki pri jemanju bronhodilatatorjev so rahlo tresenje rok ali razbijanje srca. Možna je tudi rahla motnja v elektrolitskem ravnovesju v organizmu: bronhodilatatorji lahko znižajo količino kalija v organizmu.

Protivnetna zdravila oziroma kortikosteroidi pa so pravzaprav hormoni nadledvične žleze in ob jemanju v obliki tablet vplivajo na večjo dovzetnost za okužbe, spremenijo lahko razporeditev maščevja po telesu, povzročajo zabuhlost in poslabšanje sladkorne bolezni, pri otrocih pa vplivajo na rast. Našteti stranski učinki se občutno redkeje pojavljajo pri jemanju inhalacijskih kortikosteroidov, ki povzročajo le lokalne simptome, kot so hripavost in glivice v ustni votlini in žrelu, če si bolnik po vdihovanju zdravila na spere ust in žrela. Ti neželeni učinki pa so odvisni od vdihovalnika in tega, ali bolnik pravilno vzame zdravilo. Pri pravilni uporabi zdravila je neželenih učinkov malo in so zanemarljivi.


Zdravljenje KOPB

Kronično obstruktivno pljučno bolezen je mogoče zelo učinkovito ustaviti s prenehanjem kajenja. Bolezen se pri nekadilcih načeloma sploh ne pojavi oziroma le izjemno redko. Kar 85 odstotkov bolnikov s KOPB kadi ali so kadili. "Treba je poudariti, da so med kadilci bolj in manj občutljivi ljudje in da bodo nekateri razvili KOPB razmeroma kmalu, drugi pa sploh ne bodo zboleli za to boleznijo. Vendar tega, kdo je bolj in kdo manj občutljiv, ne moremo vedeti vnaprej, zato velja priporočilo vsem kadilcem: čimprej prenehajte kaditi," je poudaril dr. Matjaž Turel. Prenehanje kajenja pa ne bo povrnilo že izgubljenega zdravja, ampak bo samo močno zavrlo nadaljnji razvoj bolezni.

Tudi KOPB je, podobno kot astma, razdeljen na stopnje od nič do štiri glede na to, kako težko je obolenje. Stopnjo KOPB določajo s spirometrijo, ki je osnovna diagnostična metoda pri ugotavljanju te bolezni. Kakšna bosta zdravljenje in terapija, odločajo glede na stopnjo KOPB. V prvih dveh stopnjah terapije in zdravljenja ne predpisujeta, obvezno pa je prenehanje kajenja. Zelo priporočljiva so nekatera preventivna cepljenja proti gripi in drugim okužbam. Pri težjih stopnjah predpisujejo olajševalnike oziroma bronhodilatatorje. Nekaterim bolnikom predpisujejo kratkodelujoče bronhodilatatorje po potrebi, drugi jih morajo jemati v rednih enakomernih presledkih. Pri hudi in zelo hudi obliki KOPB s pogostimi poslabšanji v anamnezi dolgodelujočim bronhodilatatorjem dodajo inhalacijske glukokortikoide (na voljo je tudi kombinacija) Pri bolnikih s KOPB za terapijo še vedno uporabljajo teofilinske preparate, ki jih bolnikom z astmo ne predpisujejo več. Sistemske glukokortikoide je praviloma dobro jemati v čim manjših odmerkih ali samo ob poslabšanjih.

Ko pa bolezen KOPB povzroča tudi odpovedovanje dihanja, je bolniku treba dodajati kisik. Pogosto se tak bolnik trajno zdravi s kisikom na domu. Pri zelo redkih bolnikih se odločijo za kirurški poseg, pri katerem jim odstranijo zračne bule, ki nastajajo v pljučih, v skrajnem primeru pa bolniku presadijo pljuča. "Za presaditev pljuč se odločamo v primerih, ko pričakujemo, da bolnik brez presaditve ne bo živel niti leto dni. S presaditvijo pljuč se kvaliteta življenja bolnika s KOPB izboljša za dolga leta. V Sloveniji smo eno pljučno krilo presadili bolnici, ki po operaciji že vse leto živi kakovostno življenje," je dejal dr. Turel. Pri nekaterih pljučnih bolnikih ima pozitivne učinke tudi rehabilitacija v obliki fizioterapije.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd