Astma in otroci

petek, 13. maj 2005

doc. dr. Vasilija Maček (Foto: Diana Anđelić)

Pri otrocih astma, ki postaja tudi pri nas vse pogostejša, poteka nekoliko drugače kot pri odraslih in jo je večinoma težje diagnosticirati. Kot primer lahko navedemo živahnega fantka, ki vse dneve teka po dvorišču in ima pogoste napade težkega dihanja, v prsih pa a tišči in mu piska, in mirno deklico, pri kateri sploh ni opaziti, da je bolna, ker se je bolezni prilagodila ter se nerada giblje in teka, ker ji to povzroča težave. Pri dečku je astma zelo opazna in tudi obravnavana, pri deklici pa dolgo ne opazijo, da je bolna. Ves čas jo po malem duši in diha bolj plitvo, vendar nikoli ne potoži, da ima težave. "To pa zato, ker razlike ne opazi, saj sploh ne ve, kako je biti zdrava," je povedala doc. dr. Vasilija Maček s Pediatrične klinike v Ljubljani.

Diagnosticiranje astme pri zelo majhnih otrocih je nadvse zahtevno, saj pri spirometriji - to je merjenje pljučne funkcije, ki je v veliko pomoč pri ugotavljanju in zdravljenju bolezni odraslih - lahko sodelujejo le otroci, starejši od pet let. Alergijski testi niso zanesljivi. Otroci z astmo imajo lahko negativne teste in obratno, testi lahko pokažejo senzibilizacijo za alergene, ne da bi otrok sploh imel astmo.

Otroke, ki so jim postavili diagnozo astma, zdravijo s protivnetnimi zdravili; predpisujejo jih v odmerkih, ki astmo stabilizirajo. Ker je astma kronična bolezen, je cilj zdravljenja astme doseči čimbolj popolno umiritev simptomov in preprečiti poslabšanja astme, da bo otrok lahko v miru hodil v šolo in se udeleževal dejavnosti enako kot njegovi vrstniki. Zdravljenje astme pri otrocih se začne z večjim odmerkom protivnetnega zdravila, ki ga zdravnik pozneje postopoma zmanjšuje. Otrok nazadnje dobiva samo toliko zdravila, kot je to nujno potrebno za stabilnost astme.

Ob poslabšanjih astme morajo otroci jemati tudi olajševalnike, včasih pa je nujna tudi bolnišnična oskrba. Velika količina porabljenega olajševalnika pomeni, da je astma slabo vodena. Dr. Vasilija Maček pravi, da je astma, za katero otrok porabi cel pršilnik olajševalnika na mesec, zanj lahko hudo, celo smrtno nevarna, čeprav se zdi, da mu po zdravilu popolnoma odleže. Imeli so smrtni primer dečka, ki je bil uspešen košarkar, le med igro je pogosto vdihnil olajševalec iz pršilnika. Astma pri njem ni bila stabilizirana z rednim jemanjem protivnetnih zdravil, zato je nekega dne pri treningu dobil tako hud astmatični napad, da je med prevozom v bolnišnico umrl.

Zakaj poslabšanja astme pri otrocih

Poslabšanja astme so najpogosteje posledica virusnih okužb, tudi že običajnega prehlada. Za otroka z astmo, ki je poleg tega alergik, je koristno, da živi v okolju, kjer ni alergenov, med katere sodita na primer pršica in živalska dlaka; stik z njimi namreč lahko povzroči poslabšanje astme. Če pa je stik otroka z domačimi živalmi predviden, je najbolje podvojiti odmerek zdravila.

Do poslabšanj astme pri otrocih pogosto pride zaradi nerednega jemanja protivnetnih zdravil. Toda zakaj pride do nereda pri jemanju zdravil ali celo opustitve protivnetnih zdravil? V nekaterih primerih zato, ker se starši bojijo neželenih učinkov pri otrocih, saj so protivnetna zdravila hormonskega porekla in naj bi vplivala na rast. "Poudariti je treba, da do takšnega neželenega učinka pride samo ob dolgotrajnem jemanju velikega odmerka protivnetnega zdravila. Zdaj zdravimo astmo z zelo majhnimi odmerki zdravil, ki v inhalacijski obliki sploh nimajo teh neželenih učinkov," je poudarila dr. Vasilija Maček. Bil pa je tudi primer, ko so v bolnišnico pripeljali deklico s hudim poslabšanjem astme; njeni starši so vneto trdili, da so ji protivnetna zdravila dajali redno. Na koncu se je izkazalo, da ji zdravil sploh niso dajali, in sicer zato, da deklica ne bi imela občutka, da je bolna.
Do poslabšanj astme pride tudi, če otrok zdravila jemlje nepravilno, starši pa tega ne ugotovijo, ker ga pri tem ne preverjajo ali so premalo pozorni. Otrok mora pred vdihom zdravila močno izdihniti, nato pa vdihniti počasi in globoko. Če tega ne naredi tako, zdravilo ne pride dovolj globoko v pljuča. Čim manjši je otrok, težje ga je to naučiti.