Notranji dejavniki
To so najpogosteje glukokortikoidi. Bolezni, za katere je značilna manjša odpornost dihal, so diabetes, kronični bronhitis, astma, kronične ledvične bolezni, kronične bolezni srca, najbolj pa oslabi obrambo aids.
Infekcije
Pozimi so drugačne tudi razmere v okolju: vdihavamo mrzel zrak, poleg tega se izmenično gibljemo v toplem in hladnem zraku. Ljudje okrog nas so prehlajeni in širijo mikroorganizme, ki so morda prevelik zalogaj za našo oslabelo obrambo. Tedaj zbolimo za infekcijo v nosu ali žrelu, lahko pa tudi za infekcijo spodnjih dihalnih poti ali pljuč. Imamo torej akutni bronhitis, morda poslabšanje kroničnega bronhitisa ali celo pljučnico.
Znaki
Te bolezni se kažejo z nelagodjem v prsih, s kašljem in z izkašljevanjem sluzavo-gnojnega izmečka, pri kroničnem bronhitisu pa z nastopom oviranega dihanja. Bakterijske infekcije v dihalnih poteh le redko spremlja povišana telesna temperatura; ta je značilna za pljučnico. Seveda lahko dobimo vročino tudi pri virusnih prehladnih boleznih v nosu, žrelu ali pri gripi.
Cepljenje
Da bi se izognili infekcijam v dihalih, priporočamo zaščitno cepljenje proti gripi, zlasti starejšim osebam, bolnikom s kroničnimi, zgoraj naštetimi boleznimi, ki imajo oslabljeno obrambo dihal. Preprečitev ali ublažitev gripe bo pomembno prispevala, da se bomo izognili poznejšim dodatnim vdorom bakterij v dihala, ki bi jim zaradi virusa okvarjena sluznica ponujala ugoden teren za infekcijo. Cepljenje proti gripi je treba ponoviti vsako leto. Proti bakterijam ne cepimo v širokem obsegu, čeprav priporočajo, da bi oslabele osebe vsakih pet let cepili proti najpogostejšemu povzročitelju pljučnice, pnevmokoku.
To so najpogosteje glukokortikoidi. Bolezni, za katere je značilna manjša odpornost dihal, so diabetes, kronični bronhitis, astma, kronične ledvične bolezni, kronične bolezni srca, najbolj pa oslabi obrambo aids.
Infekcije
Pozimi so drugačne tudi razmere v okolju: vdihavamo mrzel zrak, poleg tega se izmenično gibljemo v toplem in hladnem zraku. Ljudje okrog nas so prehlajeni in širijo mikroorganizme, ki so morda prevelik zalogaj za našo oslabelo obrambo. Tedaj zbolimo za infekcijo v nosu ali žrelu, lahko pa tudi za infekcijo spodnjih dihalnih poti ali pljuč. Imamo torej akutni bronhitis, morda poslabšanje kroničnega bronhitisa ali celo pljučnico.
Znaki
Te bolezni se kažejo z nelagodjem v prsih, s kašljem in z izkašljevanjem sluzavo-gnojnega izmečka, pri kroničnem bronhitisu pa z nastopom oviranega dihanja. Bakterijske infekcije v dihalnih poteh le redko spremlja povišana telesna temperatura; ta je značilna za pljučnico. Seveda lahko dobimo vročino tudi pri virusnih prehladnih boleznih v nosu, žrelu ali pri gripi.
Cepljenje
Da bi se izognili infekcijam v dihalih, priporočamo zaščitno cepljenje proti gripi, zlasti starejšim osebam, bolnikom s kroničnimi, zgoraj naštetimi boleznimi, ki imajo oslabljeno obrambo dihal. Preprečitev ali ublažitev gripe bo pomembno prispevala, da se bomo izognili poznejšim dodatnim vdorom bakterij v dihala, ki bi jim zaradi virusa okvarjena sluznica ponujala ugoden teren za infekcijo. Cepljenje proti gripi je treba ponoviti vsako leto. Proti bakterijam ne cepimo v širokem obsegu, čeprav priporočajo, da bi oslabele osebe vsakih pet let cepili proti najpogostejšemu povzročitelju pljučnice, pnevmokoku.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.