Za apnejo je značilno spanje s prekinitvami dihanja

Spalna apneja je neodvisen dejavnik tveganja za možgansko kap, motnje srčnega ritma in sladkorno bolezen.
Spalna apneja je neodvisen dejavnik tveganja za možgansko kap, motnje srčnega ritma in sladkorno bolezen. (Foto: Shutterstock)

Spalna apneja je največkrat spremljevalka prekomerne prehranjenosti

Spalna apneja je zdravstvena težava, ki povzroča krajše prekinitve dihanja med spanjem, in sicer zaradi delne ali popolne zapore zgornje dihalne poti (sprostitev mišic mehkega neba in žrela).

Prevladujoča oblika je tako imenovana obstruktivna apneja, ki načeloma pomeni, da ima posameznik na uro spanja okoli 15 prekinitev dihanja, ki trajajo dlje kot deset sekund (blaga apneja). Če je teh prekinitev od 15 do 30, govorimo o zmerni apneji, če ima bolnik kar 30 prekinitev na uro spanja, pa gre že za zelo resno stanje.

Simptomi apneje

Ljudje spalne apneje pogosto sploh ne čutijo, k zdravniku pa številni pridejo zaradi pritožb partnerja, saj ­smrčijo. Veliko se jih na pregled odpravi tudi, ko začnejo čutiti posledice apneje čez dan – zaradi neprespanosti so utrujeni, zaspijo v kritičnih položajih (za volanom in podobno), imajo jutranje glavobole. Apneja lahko vpliva tudi na povišan krvni tlak – specialisti kardiologi včasih nanjo posumijo, kadar krvni tlak ostaja neurejen kljub zdravljenju z zdravili.

Spalna apneja je sicer tudi neodvisen dejavnik tveganja za možgansko kap, motnje srčnega ritma in sladkorno bolezen. Nezdravljena huda apneja lahko zaradi slabe prekrvljenosti možganov vodi v demenco.

Apneja je prisotna pri prekomerni prehranjenosti

Spalno apnejo ima večina prekomerno prehranjenih ljudi, čeprav ne vsi. Kot omenjeno, se mišice zgornjih dihalnih poti pri ljudeh z apnejo v spanju sprostijo tako, da pripelje do kratke delne ali popolne zapore poti. Dodatno ta pojav pri prekomerno prehranjenih ljudeh pospešuje še pritisk maščevja na te poti. Razlogi za motnje spanja so sicer lahko tudi večinoma anatomski v zgornjem dihalnem traktu in se takšna motnja pojavi tudi pri suhih osebah. A tudi te imajo zaradi nestabilnega dihanja nato povečano tveganje za prekomerno prehranjenost.

Kdo je še med ogroženimi

Ogroženi so še ženske v menopavzi in srčni bolniki, ljudje z motnjami v delovanju ščitnice, z nosnimi polipi, velikimi mandlji, povečano žrelnico in majhno spodnjo čeljustjo. Včasih so ogroženi tudi otroci, večinoma zaradi povečanih mandljev in žrelnice, včasih tudi prevelike teže. Pri otrocih lahko nezdravljena spalna apneja povzroči celo zaostanke v rasti, ki jih praviloma nadoknadijo po ukrepanju. Povzroča pa tudi utrujenost, hiperaktivnost, glavobole ter težave s pozornostjo, učenjem in pomnjenjem.

Interdisciplinarno zdravljenje apneje

Apnejo navadno zdravijo interdisciplinarno – sodelujejo zdravniki specialisti: otorinolaringologi, pulmologi in nevrologi. Prvi koraki ponavadi vključujejo zmanjšanje telesne teže, spanje na boku, nadzorovanje dejavnikov tveganja in izogibanje alkoholu pred spanjem, saj ta mišice še bolj sprosti.

Včasih je potrebna operacija, ki odpravi dihalno oviro, največkrat pa bolnikom pomaga dihalni aparat (Continuous Positive Airway Preassure – CPAP), ki pod tlakom vpihava zrak v zgornja dihala prek maske, s katero spi bolnik. Ta poskrbi, da dihalne poti ostanejo odprte, s tem pa se izboljša oskrba možganov in drugih tkiv s kisikom.

Hujšanje zelo pripomore k učinkovitosti zdravljenja, vendar je res tudi, da bolniki lažje shujšajo, če prej uredijo spanje z napravo. Zato nekateri zdravniki zdravljenje z dihalnim aparatom svetujejo kot prvi korak, saj je potem hujšanje učinkovitejše. Pogosto pa se po ureditvi spanja izboljšajo tudi spremljajoče kronične bolezni pri bolniku (sladkorna bolezen, visok tlak).


Razkritje: Objavo članka je podprlo podjetje Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., ki pa v vsebino članka ni posegalo.
Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki