Pljučnica pri starostnikih

Ko človek zboli zaradi pljučnice, je prvi korak praviloma obisk pri osebnem zdravniku. Specialist družinske medicine bolnika pregleda in po potrebi opravi dodatne preiskave v laboratoriju ter ga pošlje še na RTG slikanje. Kot pravi asist. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine, lahko v kar sedemdesetih odstotkih vseh pljučnic, za katerimi ljudje zbolijo v domačem okolju in ne v bolnišnici zaradi dolgotrajnega ležanja, povzročitelja poiščemo med pnevmokoki.

Okužbe s pnevmokokom in posledične pljučnice se pogosteje pojavljajo v jesensko-zimskem času, ko so pogostejše tudi virusne okužbe. Te oslabijo organizem in njegov imunski sistem, kar pripelje do bakterijske okužbe in pljučnice. Kot pravi sogovornica, so starejši ljudje bolj dovzetni za pnevmokokne okužbe zaradi splošne zmanjšane sposobnosti tvorbe protiteles in s tem zmanjšane obrambne sposobnosti pred pnevmokoki. »Poleg tega starejši pogosto bolehajo za kroničnimi boleznimi, zaradi katerih so krhkejši. Vzrok so lahko posledice same kronične bolezni, na primer večja dovzetnost za okužbe pri sladkornih bolnikih, lahko pa obrambno sposobnost dodatno zmanjšujejo zdravila, s katerimi bolezni zdravimo, denimo biološka zdravila,« pojasnjuje dr. Kopčavar Guček.

Pljučnica lahko poslabša kronične bolezni, zaradi katerih boleha starostnik. Visoka vročina pri pljučnici lahko resno ogrozi predhodno bolno srce, ledvice itd. Pljučnico kot hudo bolezen pozna večji del starejših; nekateri so jo v življenju že preboleli in ti vedo, kako zelo težko je prebolevanje in zlasti okrevanje po njej. Marsikoga prikuje na posteljo za zelo dolgo časa, predvsem pa ga oslabi, zato ostane njegovo zdravje skrhano še mesece po tistem, ko znakov pljučnice v pljučih ni več. Kljub temu, razlaga sogovornica, nekateri starostniki še vedno zelo uporno nasprotujejo, ko jih napoti iz svoje ordinacije na sprejem v bolnišnico zaradi izrazito težkega poteka pljučnice, ki ga spremlja močno oteženo dihanje, zelo nizka vsebnost kisika in huda splošna oslabelost organizma. Res je večino pljučnic mogoče zdraviti z antibiotiki doma in splošni znaki minejo v sedmih do desetih dneh, a pri vseh ne gre tako, zato potrebujejo dodatno spremljanje in nadzor nad vitalnimi funkcijami v bolnišnici.

V času viroz previdno v družbi vnukov

Starejši ljudje so zelo pogosto v družbi vnukov; z njimi se srečujejo bodisi občasno bodisi redno, saj marsikatera babica in dedek danes zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih dnevno skrbita za svoje male potomce. Sogovornica ob tem opozarja na več previdnosti med starejšimi, ki se morajo zavedati, da so zaradi tesnejših stikov z vnuki v večji nevarnosti za različna obolenja, ki jih otroci prinesejo iz vrtcev. Kot pravi, se epidemije obolenj dihal praviloma začnejo prav v vrtcih in šolah, kjer se na razmeroma majhnem prostoru druži po več otrok. »Pozimi si je težko zamisliti, da so v razredu, v katerem je 30 otrok, v določenem trenutku vsi zdravi. Zaradi zadrževanja v istem prostoru, zaradi bližnjih stikov in uporabe skupnih predmetov so možnosti širjenja okužb tako rekoč idealne, naj še tako skrbno kihamo v rokav namesto v dlan. Kljuke na vratih, zapirala pip na umivalnikih, telovadna orodja, igrače … vse to je nemogoče razkuževati po slehernem dotiku. Zbolelega otroka starši, če je le mogoče, zadržijo doma. Največkrat v varstvu dedkov in babic. In prehlad se širi kapljično, še preden otrok očitno zboli, torej še v času inkubacije. Zato previdnost res nikoli ni odveč. Skrbno umivanje rok, najprej po prihodu iz vrtca ali šole, pa še večkrat kasneje … In zdravi naj se družijo predvsem z zdravimi.«