Pretirano delovanje ščitnice imenujemo hipertiroidizem, pomanjkljivo pa hipotiroidizem. Za natančno oceno delovanja ščitnice so potrebne temeljite laboratorijske preiskave. S temi preiskavami zdravniki najpogosteje določajo raven tirotropnega hormona (TSH).

Ker ta spodbuja delovanje ščitnice, njegova visoka raven v krvi pomeni, da ščitnica slabše deluje (in torej potrebuje dodatno spodbudo), medtem ko nizka raven TSH govori, da ščitnica deluje pretirano (in torej potrebuje manj spodbude). Če hipofiza ne deluje pravilno, kar je sicer redko, raven TSH ne bo pravilno odsevala delovanja same ščitnice. Tedaj se zdravnik odloči za merjenje ravni prostega T4.Podatka meritve TSH in prostega T4 v krvi ponavadi zadostujeta za pravilno oceno delovanja ščitnice.

V sklop preiskav sodi tudi pregled z ultrazvokom ter scintigrafija z radioaktivnim jodom ali s tehnecijem, ki prikaže nepravilnosti sestave ščitničnega tkiva. Primerjava z zdravim tkivom zdravniku pove, ali določen predel ščitnice deluje premalo, pretirano ali normalno.Če ni povsem jasno, ali je motnja prisotna na ravni ščitnice ali hipofize, je odločilen t.i. stimulacijski test, med katerim preiskovancu v veno vbrizgajo tirotropin sproščujoči hormon (TRH) in nato v krvnih vzorcih merijo odgovornost hipofize

Evtirotični bolezenski sindrom

Pri evtirotičnem bolezenskem sindromu so izvidi testov delovanja ščitnice izven normalnih vrednosti, čeprav sama ščitnica primerno deluje.

Sindrom se pojavi pri ljudeh, ki so sicer resno bolni. Ob slabši prehranjenosti ali po težjih operacijah je motena pretvorba T4 v T3. Kopiči se reverzni T4, neaktivna oblika T3. Ščitnica sicer deluje normalno in nadzoruje presnovo v telesu. Zdravljenje ni potrebno. Laboratorijski izvidi ščitnične funkcije postanejo normalni, takoj ko je ozdravljena osnovna bolezen.

Če ščitnica deluje premočno - hipertiroidizem

Hipertiroidizem je bolezensko stanje, ki nastane, ker ščitnica tvori preveč ščitničnih hormonov. Gre pravzaprav za večvzročni sindrom, vključno z imunološkim (npr. Basedowova bolezen). Pri pretiranem delovanju ščitnice se, ne glede na vzrok, vsa presnovna dogajanja pospešijo.

Srce bije pospešeno, neredno ali oboje. Krvni tlak naraste in bolnik se obilno poti, vroče mu je celo v hladnem prostoru, poleg tega pa se mu tresejo roke. Mnogi so živčni, utrujeni, slabotni, mučita jih nespečnost, driska, a so kljub temu bolj dejavni kot sicer. Apetit je povečan, vendar bolnik ponavadi shujša.

Starejši ljudje nimajo vedno značilnih znakov hipertiroidizma, pač pa postanejo slabotni, zaspani in depresivni ("maskirani hipertiroidizem"). Od tipičnih so prisotne le težave s srcem.

Oči bolnika s hipertiroidizmom so pordele, sozave in z nabreklimi vekami, povečana je občutljivost za svetlobo. Razen pri Basedowovi bolezni te težave izginejo ob vzpostavitvi hormonskega ravnovesja.Čezmerno delovanje ščitnice se lahko kaže v obliki Basedowove bolezni, toksične nodularne golše ali sekundarnega hipertiroidizma.

Basedowova bolezen

Toksična difuzna golša ali Basedowova bolezen verjetno nastane zaradi protiteles, ki spodbudijo ščitnico k pospešeni tvorbi hormonov. Bolniki imajo vse znake hipertiroidizma, poleg tega pa še zelo izrazito povečano ščitnico (golša), izbuljeni zrkli in v nekaterih primerih zadebeljeno kožo goleni.

Spremembe na očeh se lahko pojavijo vrsto let pred nastopom hipertiroidizma ali šele ob pojavu vseh drugih znakov, neprijetno ob vsem pa je, da kljub zdravljenju izbuljenost pogosto ne izgine.

Zdravljenje poteka s kortikosteroidnimi mazili in drugimi kremami, ki ublažijo srbenje. Ponavadi težave same po sebi minejo v nekaj mesecih.

Toksična nodularna golša

Pri toksični nodularni golši eden ali več nodulov (vozličev) ščitnice tvori preveliko količino hormonov, neodvisno od hormona TSH. Noduli so pravi benigni tumorji, ki niso povezani z izbuljenimi zrkli ali kožnimi težavami, kot se to dogaja pri Basedowovi bolezni.

Sekundarni hipertiroidizem

Hipertiroidizem redkokdaj povzroča hipofizni tumor, ki sprošča preveč THS, ta pa ščitnico spodbuja k čezmernemu sproščanju ščitničnih hormonov. Redek je tudi primer hipertiroidizma, ko je hipofiza odporna za ščitnične hormone in njihove količine ne zazna, zato nenehno izloča TSH, ki že tako ali tako čezmerno spodbuja ščitnico k sproščanju ščitničnih hormonov.