Nekatere klice ne izzovejo imunosti (stafilokoki, streptokoki), po okužbah z drugimi (tifus) pa je bolj ali manj trajna. Po boleznih, ki jih povzroča virus, je imunost trajna (ošpice, norice, poliomielitis itd). Imunski sistem je v nenehni pripravljenosti in se odzove takoj, ko v telo vdrejo povzročitelji bolezni. Če deluje pravilno, takoj po vdoru povzročitelja ustvari protitelesa, ki ga sistematično uničijo. Jasni znaki, da imunski sistem deluje slabše, je pogosta obolevnost, zlasti za angino, prehladi, bronhitisom ...

Kaj ga sestavlja?

Imunski sistem je skupina več mehanizmov, ki se borijo proti boleznim. Skrbijo torej za ohranjanje zdravja. Porušeni imunski sistem bi že v borih 48 urah povzročil smrt! Imunski sistem sestavlja več kot milijarda obrambnih celic. Razlikujemo med B- in T-celicami. Oboje so bela krvna telesca, ki so dejavna zlasti ponoči. Med spanjem obrambne celice napadajo povzročitelje bolezni. Skrbijo tudi za to, da krvne poti ostanejo čiste.

Je imunski sistem dedno pogojen?

To še ni povsem dokazano. Znanstveno je dokazano samo to, da obstoja nagnjenost za nekatere vrste bolezni, ki temelji na napakah posameznikovem imunskem sistemu. To pa je lahko dedno. Sem prištevamo alergije in revmatizem. Kljub temu lahko oseba, ki je napako podedovala, ostane povsem zdrava. Poleg dednosti namreč obstajajo še drugi dejavniki, ki igrajo pomembno vlogo pri nastanku bolezni: prehrana, stres, medčloveški odnosi ...

Lahko masaža pripomore k okrepitvi imunskega sistema?

Posredno je odgovor pritrdilen. Koža je namreč naše najpomembnejše čutilo, saj prek možganov prenaša dražljaje na imunski sistem. Če je dražljaj prijeten, kot, denimo, pri masaži ali dotiku, se počutimo bolje, to pa posledično pozitivno vpliva na imunski sistem. To so potrdile številne raziskave na prezgodaj rojenih otrocih. Več božanja in rahle masaže so bili deležni, hitreje si je organizem opomogel od prezgodnjega rojstva.

Obstaja razlika med imunskim sistemom odraslih in otrok?

Vsekakor! V različnih življenjskih obdobjih se spreminja tudi imunski sistem. Takoj po porodu otroka varuje materin imunski sistem, vendar to traja le krajši čas: otrok mora razviti svoj imunski sistem. Tu tiči vzrok, zakaj otroci v prvih letih življenja pogosteje obolevajo. Raziskave, ki so jih opravili na univerzitetni kliniki v Trierju, so dokazale, da obstajajo razlike v imunskem sistemu moških in žensk. Moškim in ženskam so na osnovi krvne preiskave določali vrednost kortizola - stresnega hormona. Pri obremenitvah, kot so stresi in stresne situacije, kortizol reducira obrambne reakcije. Rezultat študije je potrdil, da ženske izločajo manj kortizola kot moški. Zato je pri njih tveganje, da zbolijo, manjše. Na drugi strani pride pri ženskah pogosteje do hiperreakcij imunskega sistema, zaradi česar pogosteje kot moški obolevajo za avtoimunskimi motnjami, kot je revmatizem.