Celostno zdravljenje malo drugače

(Foto: Jupiterimages)

Holistični pristop

Nevenka Šolajić Božičević je doktorica medicinskih znanosti in holistična terapevtka. Že petintrideset let predava na Medicinski fakulteti v Zagrebu, sicer pa samostojno raziskuje klasično medicino in astrološko panogo kozmobiologijo. Ustanovila je Združenje za spodbujanje holističnega zdravja človeka in že več let vodi program, usmerjen k pozitivni transformaciji osebnosti in doseganju celostnega zdravja.

Vaše delo je precej nenavadno, saj osebne raziskave na področju klasične medicine kombinirate z alternativnimi tehnikami. Kaj vas je pritegnilo k takemu delu?

Po dolgoletnem raziskovalnem delu na področju lipoproteinov sem se začela ukvarjati z odkrivanjem dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so tako v tujini kot pri nas na prvem mestu po smrtnosti. Temu sem posvetila velik del življenja in raziskovalnega dela.

Ko sem končala z raziskavami, ki so mi jemale veliko časa, so se v meni porodila pomembna vprašanja, ki so bila pravzaprav ves čas v meni, le da se niso mogla izraziti. Takrat sem dojela, da je veliko bolezni - med njimi tudi defekt encima elkata, ki sem ga dotlej raziskovala - genetsko pogojenih. Bila sem razočarana nad spoznanjem, da je klasična medicina na tem področju zelo počasna ter da veliko časa posveča raziskavam, zelo malo pa človeku. Raziskave so vsekakor velik prispevek, toda minilo bo še veliko, veliko časa, preden bo genetski inženiring dovolj izpopolnjen, da bo omogočal posege na genomu.

Odkar vem zase, sem čutila potrebo, da bi pomagala ljudem pri zdravljenju, zato sem na njihove težave poskusila pogledati z drugega zornega kota. Tako sem prišla do spoznanja, da pristop klasične medicine pravzaprav zelo malo pomaga človeku k dokončni ozdravitvi. Medicina ga vidi zgolj kot fizično telo in vedno rešuje samo posledice, ki se pojavijo na fizičnem telesu, temeljnim vzrokom pa se sploh ne posveča. Tako se akutne bolezni spreminjajo v kronične, medicina pa se trudi bolniku olajšati trpljenje, medtem ko ta še naprej živi z boleznijo.


Torej se vam zdi, da z alternativnim tehnikami lažje sežemo do vzrokov bolezni in zdravimo le-te, ne pa simptomov?

Doslej v strokovnih krogih še ni bilo poglobljenih raziskav o dejanskih vzrokih bolezni. Pravzaprav medicina niti ne želi poznati vzroka, brez poznavanja vzrokov pa popolna ozdravitev preprosto ni možna. Tudi preventiva ni možna, prav to pa me je najbolj zanimalo. Način za doseganje tega cilja sem našla v zelo eksaktni astrološki znanosti, imenovani kozmobiologija, ki jo je razvil nemški raziskovalec Reinhold Ebertin. Človek ne more nikoli tako hitro in tako podrobno ozavestiti vsega, kar nosi v nezavednem, kot lahko to stori z analizo natalne genetske karte. Ko ozavesti težavo, ta izgine, se razkadi. Ko sem v neki znanstveni reviji prvič prebrala članek dr. Reinholda Ebertina, me je globoko fasciniral. Opisuje primere izredno dolgotrajnih zdravljenj psihičnih bolezni, ki so se preprosto razblinile - celo na fizični ravni - ko so bolniki ozavestili vir problema.


Kako bi z nekaj preprostimi besedami opisali bistvo kozmobiologije?

Kozmobiologija je astrološka metoda, ki jo je dr. Reinhold Ebertin razvil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ukvarja se s povezavami med ritmi v kozmosu in ritmi v posamezniku. To je znanstvena disciplina, ki preučuje, kako gibanja nebesnih teles vplivajo na posameznika kot celoto v določenem okolju.

Vsa znanja o človeku ter njegovem stanju duha in telesa so šifrirano zapisana v bioenergetskem ovoju, v bioplazmi oziroma nezavednem, kot temu pravi sodobna psihologija. Med fizičnim in psihičnim obstaja zelo tesna dialektična vez. Vse te šifrirane podatke je možno razbrati in tako lahko zelo hitro pridemo do vzrokov, to pa je najpomembnejše spoznanje, do katerega sem prišla v zadnjih petnajstih letih. Dr. Reinhold Ebertin mi je odprl vrata do povsem novega načina preučevanja nezavednega in po dolgoletnih raziskavah se je izkazal kot izredno učinkovit.


Kakšen je odnos vaših kolegov in sodelavcev do dela, s katerim se ukvarjate poleg vaše strokovne dejavnosti? In kako javnost na Hrvaškem gleda na tako imenovano alternativo?

Vsekakor se alternativni pristopi na Hrvaškem vse bolj prebijajo. Ljudje imajo čedalje večje zaupanje v zdravnike, ki se ne gibljejo povsem v okvirih klasične, ortodoksne medicine. In vendar je večina alternativnih pristopov še povsem nepriznanih in niti najbolj oprijemljivi rezultati niso vedno sprejeti.

V času, ko sem začela preučevati kozmobiološko analizo natalne genetske karte ter v tem našla lastno simboliko za vse bolezni tkiv in organov telesa, sem zelo dobro sodelovala s številnimi kolegi. Takrat so že bili vodje oddelkov na posameznih klinikah in so mi nesebično odprli vrata, tako da sem lahko prišla do podatkov o ljudeh z najrazličnejšimi boleznimi. Iz bolniških knjig sem lahko jemala podatke, ki sem jih potrebovala, imela pa sem možnost tudi neposredno komunicirati z bolniki, kadar je bilo to potrebno.

Se je na vas obrnil za pomoč tudi kdo od zdravnikov?

Številni kolegi še zdaj prihajajo k meni na posvete in so se popolnoma prepričali o tem, da jim lahko pomagam. V nekaterih primerih me pokličejo tudi zdravniki, ki pri kakem bolniku ne morejo ničesar več narediti. To počnejo predvsem tisti, ki so se po spremljanju mojega dosedanjega dela in rezultatov prepričali o veliki vrednosti mojega pristopa, ne gre torej za množičen pojav.
Eden od razlogov, da se to znanje širi tudi v znanstvenih krogih, je, da prav zdravniki obolevajo za najtežjimi boleznimi in nato prihajajo v moj program holističnega zdravljenja.

Zgleden primer je voditeljica enega od radioloških laboratorijev v veliki klinični bolnišnici v Zagrebu, kjer se ukvarjajo z diagnostiko in terapijo rakavih obolenj. Ta zdravnica je dobila raka na prsih, a se je bolezen po številnih medicinskih posegih (kemoterapiji, radioloških obravnavah ...) le zavlekla. Menila je, da je prešla v stanje popolne remisije bolezni, toda čez pet let se je pri njej pojavil maligni tumor na jetrih. Takrat je zavrnila medicinsko pomoč in prišla v program holističnega zdravljenja.
Naredila je najpomembnejše od vsega: do potankosti je preučila svojo natalno genetsko karto in se poglobila v vzroke bolezni. Potem je potrebovala le malo časa, da se je popolnoma pozdravila. Pravzaprav je program obiskovala samo en mesec. Ker je bila voditeljica laboratorija, se je že po mesecu dni opogumila in opravila podrobne teste, ki so pokazali, da je tumor povsem izginil.

Kako so njeni sodelavci sprejeli to "čudežno" ozdravitev?

Res so bili presunjeni nad hitrostjo njenega okrevanja, zato so preiskave, potem ko jih je naredila sama na sebi, ponovili še v drugih laboratorijih. Drugi na oddelku so se spravili nanjo; na vsak način so hoteli izvedeti, na kateri svetovni kliniki se je zdravila in po kateri metodi, saj so iskali oporne točke za svoje nadaljnje delo. Ko je vztrajno trdila, da je mesec dni obiskovala program holističnega zdravljenja, ji niso verjeli. Prav tako se jim ni zdelo vredno, da bi ta program uporabili na drugih bolnikih - glede na njihovo metodologijo dela je bil nesprejemljiv.

Zato holistično zdravljenje, ki ga vodim, še vedno poteka individualno. Klasična medicina tudi v primerih, ko ima tako močne dokaze, celo pri lastnih sodelavcih, ki so doživeli popolno remisijo, še vedno ne more preseči okvira metod, ki jih uporablja v vsakdanjem delu. Za vse nove pristope je zelo zaprta in jih težko sprejme.

In kako ste se vi odprli za nove pristope?

Kot sem že omenila, me je spoznanje o neučinkovitosti medicine pri zdravljenju človeka vodilo v iskanje. Tako sem v nekem trenutku iskanja univerzumu postavila vprašanje, ali obstaja kaj učinkovitejšega, kaj, s čimer bi lahko prodrli do vzroka bolezni. Domnevala sem, da kaj takega mora obstajati. Takrat seveda nisem vedela, kaj bi to lahko bilo, vendar pa zaupala, da se mi bodo vrata odprla, če bom le potrkala.

Začela sem na samem začetku. Hotela sem dobiti odgovore na svoja vprašanja z najvišjih možnih instanc in sem se obrnila k božanskim znanjem, da bi tam našla ključ. Skozi razumevanje nastanka sveta sem dojela, da je bistvo naših težav v delitvi človeka na zavedni in nezavedni del. Iz te dvojnosti se je razvil ego in zaradi njega je človek vse bolj onesnaževal svoje nezavedno, prav tu pa tiči vzrok velike večine bolezni.

Človek je čedalje bolj izoliran, izgubljen, odtujen, nesrečen, agresiven do sebe in drugih, družine se razkrajajo, prihaja do vojn, nasprotovanj med narodi. Stopnjuje se tudi uporaba mamil, ker človek želi pobegniti v nezavedno blaženo stanje, v katerem je bil nekoč, toda to je nemogoče. V to stanje se ne moremo več vrniti, lahko gremo le po poti širjenja lastne zavesti.
Skratka, začetno vprašanje o univerzumu me je vodilo k presunljivim spoznanjem o naravi sveta in človeka ter k nadaljnjemu iskanju. Z iskanjem pa so prihajali tudi odgovori. Spoznavala sem učitelje, v roke so mi prihajale knjige - in vedeti morate, da so bile takrat še zelo redke in težko dosegljive. Postopoma sem na temelju vseh teh znanj izoblikovala svoj individualni pristop in že zelo kmalu sem bila priča čudovitih rezultatov.

Vaš program med drugim obsega premagovanje stresa ter mentalnih, čustvenih in duhovnih kriz, ki so vsekakor velik problem današnje družbe. Ali obstaja pri reševanju teh težav kako splošno navodilo - ali pa je vaš pristop povsem individualen?

Ključno je, da se nekako spodbudijo, zganejo mehanizmi, ki so že navzoči v človeku in lahko vodijo do ozdravitve. Toda velika težava je v tem, da je človek zelo blokiran in zaprt. Moj cilj je narediti človeka srečnega, zadovoljnega, bolnika v popolnosti ozdraviti, še bolj kot to pa preprečiti, da bi sploh kdaj zbolel, saj to dejansko ni potrebno. Vse v človekovem nezavednem, kar ga ovira in preprečuje proces samorazvoja ter pušča globoke in težke posledice na fizičnem telesu, je nepotrebno.
Ker je vsak posameznik drugačen, so tudi značilnosti mehanizmov samozdravljenja v vsakomer različne, in vendar obstajajo neke splošne smernice za reševanje vseh težav. Kot prvo mora človek, da bi bil res srečen, nižji um preobraziti v višji um. Ko razširi zavest, doseže to, čemur bi lahko rekli razsvetljenje in s tem je konec nesreč, želja in bolečin.
Šele ko človek dojame, da je ujet v svoj um, se lahko začne prebujati in osvobajati iz zapora, ga transcendirati. V kolikšni meri bo to naredil, je odvisno samo od njega samega; ali bo doživel kvantni skok in takoj doživel razsvetljenje, ali pa bo naredil le manjši premik. Dokler je človek suženj lastnega uma ter nenehnega toka želja in hotenj, dokler je v stresu, krču, strahu, kaj bo z njim v sedanjem življenju, dokler ne naredi premika v zavesti, v nobenem primeru ne more biti povsem zdrav in srečen.
Gre za ozko pot, po kateri hodijo le redki, toda ta pot je edina vredna življenja. Jezus Kristus je rekel, da lahko uresničimo božje kraljestvo le, če smo čistega in nedolžnega srca. Enako velja za zdravje in srečo. Zgodita se v tišini umirjenega uma. Moja izkušnja je, da je takšno tišino možno izkusiti že v enem samem vikend programu holističnega zdravljenja in s tem narediti pomemben korak k ozaveščanju vzrokov težav. V vsakem primeru pa je treba bolezen zdraviti pri vzroku, izpuliti plevel s korenino vred.
Dokler je človek suženj lastnega uma ter nenehnega toka želja in hotenj, dokler je v stresu, krču, strahu ne more biti povsem zdrav in srečen.

Beseda holistično izvira iz grške besede holos, ki pomeni celostno ali popolno. Angleška beseda holy pomeni svet, svetost pa se nanaša na to, da je človek celostno povezan tako z lastnim notranjim svetom kot tudi z zunanjim svetom. Holističen je vsak program zdravljenja, ki se nanaša tako na telesno kot na duševno in duhovno raven človeka.


Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki