Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Nova revolucionarna teorija zdravljenja bolezni


(stran 3 od 3)



Samo en obrok na dan

Sogovornik je razkril tudi novo spoznanje o prehranjevanju. »Ko sem prvič nameraval jesti en sam obrok na dan, sem mislil, da mi bo primanjkovalo energije. Toda po mesecu dni tovrstnega prehranjevanja sem bil težji za dva kilograma. Če sem želel ohraniti normalo telesno težo, sem moral ta edini obrok zmanjšati.

Če jemo po več obrokov na dan, mora črevesje prej izločiti hrano, ki jo je pred tem prebavljalo nekaj ur. Zato je telo ne razkroji v celoti in ne prejme hranilnih snovi, ki za razgradnjo potrebujejo dalj časa. Tako telo porabi veliko energije, izkoristek pa je majhen. Če jemo samo enkrat na dan, je energetski izkoristek večji.«

Bolezen

Vsak prenos informacije v telesu pomeni porabo energije. Pri ljudeh imajo vlogo zaznavanja, analize in prenašanja informacij oziroma navodil živčni sistem, endokrine žleze, številni hormoni, nevrotransmitorji … To je nekakšen nadzorni sistem, ki za delovanje potrebuje energijo.

Naše življenje in delovanje sta odvisna od teh povezav oziroma pretoka informacij, zmanjšanje povezav pa pripelje do omejenega delovanja, šibkejšega imunskega sistema (bolezni) in v zadnji fazi do smrti. Bolezen je torej proces v organizmu, ki nastopi kot posledica omejenih energijskih in funkcionalnih možnosti za obrambo pred patogenim dejavnikom (zunanjim in/ali notranjim).


Prilagoditev na pomanjkanje energije

Viktor Kotolupov nadaljuje razlago in jo ponazori z naravnimi zakoni: »Povečana poraba energije je lahko posledica večje telesne ali duševne dejavnosti organizma in/ali delovanja kakega motečega dejavnika, ki npr. tkivu onemogoča normalno delovanje. Takšne obremenitve po eni strani zmanjšajo količino energijo, ki je na voljo za delovanje celic, na njihovo delovanje pa vplivajo tudi dejavniki, ki neposredno motijo prenos informacij med celicami oziroma organi.

Tako spremenjeno okolje lahko povzroči trajne, nefizološke spremembe v celicah, kar pripelje do bolezni. Človeško telo se na pomanjkanje energije odzove tako, da čim manj izgublja preostale zaloge energije oziroma jih intenzivno obnavlja. Navzven se to kaže kot nekakšna pasivizacija: utrujenost, izogibanje dejavnostim … Tako se stanje lahko popravi.

Znano je tudi, da je organizem v stanju pomanjkanja zmožen omejiti funkcije nekaterih organov, tako da lažje delujejo za življenje pomembnejši organi. Če nas boli koleno, bomo zmanjšali telesno dejavnost, če pa se bomo znašli v položaju, ko nam bo šlo za preživetje, bomo vseeno lahko zbežali in si tako rešili življenje. Na delu sta torej zakona prioritetnega delovanja in povečanja koeficienta preživetja.«

Zakoni povečujejo naše preživetje

»Vsi smo izdelek evolucije. Ti zakoni so nastajali v evolucijskem procesu in brez njih ni življenja, ni preživetja. Te zakonitosti organizmu ali biosistemu omogočajo, da bolje rešuje življenjske naloge in si tako poveča možnosti za preživetje. Ponujajo tudi možnost za definiranje neozdravljivih bolezni (denimo rak) ter opis njihovega nastanka, kar utegne prinesti nove možnosti zdravljenja.

Najtežje je raziskati informacije, saj ne vemo, kaj so doživljali naši predniki in kaj mi sami, zato lahko bolezen predvidimo le teoretično,« sklene sogovornik. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo uporabo novih spoznanj v praksi, je odgovoril: »Za znanost je to lahko hitro, zame je zelo počasi. Če samo pomislite, da traja kar leto in pol, preden je članek objavljen v znanstveni reviji.«



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd