Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Terapija z umetnostjo

Most med nezavednim in vednim

Umetnost je že od nekdaj imela zdravilno moč. Spomnimo se na duhovne obrede afriških šamanov in ameriških Indijancev, na budistične peščene mandale in učinek katarze iz grške tragedije. Psihoterapevtske metode z uporabo risanja, muziciranja, plesa, dramske igre in pisanja poezije ustvarijo situacijo, ki bolnika spodbudi, da izrazi misli in čustva, ki bi jih sicer težko izrazil. Terapevtova naloga je preučiti bolnikove odzive in začeti dialog. Umetnostna terapija omogoči, da se vsakdo izrazi v varnem okolju.

Terapija z umetnostjo se nanaša na teoriji podzavesti pri Freudu in Jungu, po katerih so simboli in podobe najnaravnejša in hkrati najdostopnejša oblika komuniciranja. Podobno kot sanje je tudi umetniško izražanje nekakšen most med nezavednim in zavednim.

Kdo se lahko zdravi?
Terapija z umetnostjo je zlasti primerna za otroke, kajti ti se še ne znajo besedno izražati, in za odrasle, ki neradi govorijo o svojih čustvih. Pomaga ljudem s posebnimi potrebami in kot sredstvo, komplementarno tradicionalni medicini, zdravi tako avtizem kot motnje hranjenja in psihične bolezni. Izvajajo jo v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele, zaporih, centrih za pomoč mladostnikom, a tudi v zasebni praksi. Umetnostna terapija ima čedalje večji pomen tudi v Sloveniji; na Pedagoški fakulteti v Ljubljani obstaja podiplomski študij pomoči z umetnostjo.
Z umetnostjo si lahko pomaga vsakdo – primerna je za vse, ki bi radi bolje spoznali sami sebe, izboljšali komunikacijo ali se samo sprostili po stresnem dnevu.

LIKOVNA TERAPIJA
Ob pomoči različnih tehnik, kot so slikanje, risanje, kiparstvo in poslikava svile, bolnik izrazi svoja čustva, misli in konflikte. Terapevt nato izdelek interpretira in razloži metaforiko. Umetniški izdelek je torej le izhodišče, na osnovi katerega terapevt prepozna probleme. Nadvse pomemben je terapevtov pristop. Ta mora ustvariti varno okolje in bolnika natančno seznaniti s tem, kaj se bo pri terapiji sploh dogajalo.

Namen terapije:

  • spoznavanje samega sebe,
  • osebna izpolnitev: ustvarjanje gradi samozavest in razvija zavest o sebi,
  • sprostitev: likovno izražanje ima pomirjevalen učinek in nas razbremeni stresa,
  • pridobivanje nadzora nad lastnim življenjem: ko svoja čustva in strahove zlijemo na papir, dobimo večji nadzor nad njimi,
  • odpravljanje simptomov in rehabilitacija.

DRAMSKA TERAPIJA
Različne gledališke tehnike – pantomima, maske, lutke, improvizacija, ritual, pripovedovanje zgodb, življenjski scenarij, igranje vlog – bolniku omogočijo, da se oddalji od problemov, v katere je preveč vpet, da bi jih jasno razločil. Ko bolnik prepozna vzorce obnašanja in čustvovanja ter načela, po katerih oblikuje medsebojne odnose, jih lahko začne tudi zavestno uporabljati in preoblikovati. Na odru lahko vadite novo vlogo, ki jo prenesete v življenje.

Gledališče je zrcalo življenja
Akcija, ki jo igralec izrazi z besedami, mimiko, gibanjem in glasom, ni nič drugega kot odsev naših misli. Podobno je tudi v življenju. Ni dovolj, da razumsko pojasnimo svoje težave, kajti telo se bo še vedno odzivalo kot prej.

Česa se lahko naučimo na odru?

  • sposobnosti odločanja: s preučevanjem akcij in njihovih posledic,
  • zavemo se svojih pravic in dolžnosti,
  • sposobnosti komuniciranja: naučimo se poslušati, zastavljati vprašanja in smiselno odgovarjati,
  • sočutja: ko se vživimo v vloge, spoznavamo občutke drugih in njihov pogled na svet
  • odprtosti.

GIBALNO-PLESNA TERAPIJA
Številna ljudstva in narodi so že od nekdaj uporabljali ples za izkazovanje najmočnejših čustev, pripovedovanje zgodb, zdravljenje, čaščenje bogov, praznovanje in povezovanje skupnosti. Kot terapevtsko sredstvo se je ples začel uveljavljati na začetku minulega stoletja. Plesni terapevti verjamejo, da sta telo in duševnost vzajemno povezana. Telo vpliva na naše čustvovanje in obnašanje, čustveni problemi, stres ali pretekle travme pa povzročajo napetost v mišicah in telesu ter togo gibanje. Plesni terapevt zato za vsakega posameznika, potem ko je preučil njegovo plesno izražanje in gib, določi ustrezne vaje.

Ples je skrita govorica duše
Ko plešemo, pride na dan vse pozabljeno. Gre za ekstatično doživetje, ki spominja dionizični ritual: podobno kot nekoč dionizični navdušenci poskušamo izstopiti iz svoje osebnosti in se povsem predati bogu. V tem se kaže človekova težnja po iskanju nadčloveškega, po osvoboditvi in združitvi v eno.
Poleg neštetih blagodejnih učinkov plesa in spodbudnih rezultatov gibalno-plesne terapije je najpomembneje, da se razgibamo. Premalo gibanja je vzrok za marsikatero bolezen in slabo počutje.

GLASBENA TERAPIJA
Učinek glasbe se skriva v njenem ritmu. Materin srčni utrip je primarni zvok, ki smo ga posluašali že v njenem trebuhu, zato nas ponavljajoči se zvoki in ritmi še zdaj pomirjajo. Med poslušanjem zvokov se upočasni dihanje in sproščajo endorfini, zniža se krvni tlak in zmanjša napetost v mišicah. Zvok uporabljajo zdravniki pri kirurških posegih, a tudi zobozdravniki, saj ublaži bolečino.

Nekaj splošnih napotkov za večji učinek glasbe:

  • Za sprostitev po napornem dnevu: izključite telefon, namestite se v udoben položaj in se za dvajset minut povsem predajte glasbi.
  • Izberite glasbo s počasnim ritmom (manj kot 72 udarcev/minuto); ponavljajoči ritmi imajo še posebno blagodejen učinek.
  • Če potrebujete spodbudo, izberite hitrejšo glasbo.
  • Osredotočite se na dihanje, ki naj se ujema z ritmom glasbe.
  • Odpravite se v naravo: poslušajte petje ptic, žuborenje potoka, bučanje vetra (alternativa je poslušanje albumov s posnetki naravnih zvokov).

Katera glasba vam najbolj ustreza, lahko ugotovite tako, da izmerite svoj impulz pred in po poslušanju glasbe. Če se je ta znižal, vas glasba sprošča.

Rišimo!
Delo z barvami, glino in maskami, namesto z logiko in razumevanjem preseže cenzuro uma in omogoči spontan izraz. Zdi se, kot bi stopili v drug svet in spregovorili v drugem jeziku. Umetnost ima zato transformativno moč; omogoča nam, da pozabimo na ego ter se znebimo vseh spon in pravil. Ko rišete, je pomembno, da niste kritični ter si ne prizadevate, da bi bila vaša slika lepa, popolna. Dovolite si, da narišete, kar je, in ne tega, kar mislite, da bi moralo biti. Na voljo vam mora biti čimveč različnih barv, materialov in podlag, saj vsak od teh spodbudi drugačno čustvo. Predvsem pa si vzemite čas. Ustvarjeno podobo razlagajte, kot bi razlagali sanje. Kako se ujema z vašimi trenutnimi občutki?

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravljenje , terapija , glasba , ples , sproščanje , psihoterapija , metoda , umetnost , samonadzor

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.