Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Urinoterapija

Na zdravje z urinom

Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki.

Voda življenja skozi raziskave

V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi.

Največje znanstveno zanimanje za urinoterapijo vlada v ZDA, kjer so tej temi v medicinskih revijah namenili tudi največ znanstvenih člankov. Američani so ustanovili več centrov, ki zbirajo in izdajajo gradivo, spodbujajo znanstvene raziskave in širijo znanje o urinoterapiji. Zadnje čase uporabljajo urinoterapijo tudi za zdravljenje bolnikov z aidsom.

Ena od pomembnih ameriških raziskav je pokazala, da seč lahko zdravi raka. Dr. Burzynski je v sodelovanju z bolnišnico M. D. Anderson in newyorškim inštitutom za raka odkril, da snovi iz človeškega urina spreminjajo rakaste celice. Snov, ki jo je pridobil iz seča, očitno zazna celice, ki so ušle nadzoru, in jih hrani z novimi informacijami. Te jih povrnejo v normalno stanje. Snov je poimenoval antineoplaston, ker deluje proti novotvorbam. Našel je tri vrste antineoplastonov, za katere domneva, da se oblikujejo v telesnih tkivih ter od tam prehajajo v kri in seč. Raziskovalna skupina je iz približno 100 litrov seča izločila nekaj mikrogramov te snovi. Ko so v laboratoriju antineoplastone dodali rakastim celicam, se je razvoj raka ustavil do 97-odstotno.

Izsledki sodobnih raziskav urinoterapije, ki jih najdemo na svetovnem spletu, kažejo, da urinoterapija blagodejno deluje zlasti na ljudi po štiridesetem letu starosti, najstnike ter ljudi v menopavzi in andropavzi. V plodnem obdobju povečuje libido in plodnost pri obeh spolih; pri moških poveča število spermijev in njihovo živahnost, ženske pa imajo bolj zanesljivo ovulacijo in lažje zanosijo. Pitje seča prežene tudi depresijo in nespečnost. Melatonina, hormona, ki uravnava spanje, je največ v jutranjem seču.

Lastno zdravilo

Četudi smo bili vzgojeni v prepričanju, da je urin nečist, je resnica nasprotna. Svež urin je v resnici sterilna tekočina, ki ne vsebuje patogenih organizmov. Izjema je samo urin ljudi z vnetjem ledvic ali sečnega mehurja.
V urinu ni strupov, kot zmotno domneva večina ljudi. V primeru naravnih katastrof in drugih nesreč se je pitje seča izkazalo kot ključno za preživetje. Brodolomci, denimo, ki so dneve preživeli v čolnu, in ljudje, ki so se izgubili v puščavi, so bili primorani piti lasten urin. Če bi bil ta strupen, bi vsi zboleli ali pomrli. Tudi vesoljske posadke so brez posledic preskusile pitje seča.

Seč ne samo nadomešča tekočino, temveč vsebuje tudi hranilne snovi, ki prinašajo zdravje in moč. To je sterilna, antiseptična tekočina, ki jo izločajo ledvice. Seč sestavlja približno 95 odstotkov vode in 5 odstotkov snovi, kot so minerali, beljakovine, encimi, hormoni, protitelesa, fermenti, snovi za rast, imunološko aktivne žive snovi, vitamini in aminokisline. Seč je zdravilo, lahko bi tudi dejali, da je naš lastni zdravnik. V njem najdemo zrcalno sliko hormonskega stanja v telesu. To tudi pojasnjuje, zakaj že najmanjši odmerek seča ugodno vpliva na bolezenski proces.

Glavna sestavina je sečnina, ki deluje protibakterijsko in protiglivično. Če rano namažemo s sečem, sečnina sproži osmozno neravnovesje, ki uniči delovanje bakterij in glivic. Zaradi tega se odmirajoče tkivo, niti gnitje ne more razmahniti. Znano je, da so vojaki med prvo in drugo svetovno vojno za razkuževanje in hitrejše celjenje ran uporabljali povoje, namočene v seč.

Ena od teorij razlaga delovanje urinoterapije takole: snovi, ki jih izločimo v seču, so istovetne tistim v bolezenskem procesu, zato spodbudijo imunski sistem, da napade in odpravi neravnovesje v telesu. Seč, ki ga tvori bolno telo, potemtakem vsebuje natanko to, kar telo potrebuje v boju proti bolezni. Urinoterapija je torej preprosta oblika homeopatije. Znanost je odkrila, da telo samo proizvaja encime za ohranjanje zdravja in da seč vsebuje obilo encimov. Naše telo samo izdeluje zdravilo, najpopolnejši serum, poln energije in življenja.
Količina, barva in okus seča se spreminjajo čez dan ter so odvisni od prehranjevanja in življenjskega sloga. Pri ženskah vpliva na okus seča tudi hormonsko ravnovesje; pred menstruacijo je navadno bolj kisel. Jutranji seč je nekoliko temnejši, grenak in slan. Pri recikliranju se seč filtrira in postane kot kapnica, prozoren in rahlo slan. Več ko ga pijemo, bolj čist in brez okusa postaja.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ajurveda , tantra , homeopatija , mehur , samozdravljenje , urinoterapija , seč , alternativno zdravljenje , svež urin

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.