Pravni vidiki rabe konoplje - dejstva

Naj povem nekaj dejstev. Rastlina konoplja z latinskim imenom Cannabis Sativa L. obstaja kot samo ena vrsta in razen v ZDA ni bila nikoli prepovedana, sploh pa ne v Sloveniji oziroma na območju nekdanje Jugoslavije. Obstajajo tri podvrste, sativa, indica in ruderalis, ter več tisoč variacij. Torej ne obstajajo industrijska, indijska, prava, medicinska in tako dalje. Konoplja obstaja samo ena, in to je fakt, aksiom, dejstvo.

Konoplja je bila na konvenciji o mamilih leta 1961 v 2. odstavku 28. člena te iste konvencije izključena iz te konvencije in je kot taka za industrijske namene in hortikulturo kot samooskrbo dovoljena.

Z 2. decembrom 2020 pa je bila konoplja tudi izločena iz skupine nevarnih drog. Kaj po definiciji so droge? To so izvlečki rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora, ki se uporabljajo za zdravljenje. In vsaka droga je lahko zdravilo, ne more pa biti vsako zdravilo droga, kajti če je narejeno iz sintetike, ni droga, ampak zgolj medikament, mamilo, narkotik in tako dalje.

Ali je konoplja legalna? Je. Ali je legalna njena raba, pa naj si bo v medicinske, industrijske ali rekreativne namene? Je. Ali je legalna prodaja konoplje in izdelkov iz nje? Je.

Kje je potem težava? Prepovedana oziroma nelegalna je njena preprodaja oziroma prodaja drugim, ne da bi bil za to izdan račun. Kdaj je konoplja namenjena za industrijske namene, kdaj za rekreativne in kdaj za medicinske? Kadarkoli. Vprašanje je tudi, katera konoplja kdaj. Lahko se uporablja konoplja, ki je bila namenjena za industrijske namene z istega polja za industrijske in tudi medicinske ter rekreativne namene.

Težava je v sami stigmatizaciji ter zavajanju. Ko govorimo o konoplji za rekreativne namene, ponavadi govorimo o konoplji z višjo vsebnostjo kanabinoida THC, kadar pa govorimo o konoplji za industrijske namene, govorimo o konoplji z višjo vsebnostjo kanabidiola CBD. Pri konoplji za medicinske namene pa navadno govorimo, kadar sta oba navedena kanabinoida v razmerju nekje ena proti ena. Vse skupaj je zavajanje. Delno drži, vendar ne povsem. Skoraj vsako variacijo konoplje lahko uporabljamo za vse namene.

Rastlino konoplje je nemogoče patentirati. Zato je velik problem za farmacevtsko industrijo, ki vsa sloni na sistemu ene molekule. Do leta 1937 je bila konoplja povsem legalna in se je na široko uporabljala po svetu v različne namene. Lesna, bombažna in farmacevtska industrija z naftnimi lobiji so bili tisti, ki so za več desetletij postavili konopljo v izredno nezavidljiv položaj.

Pojavi se še ena prelomnica, in sicer po letu 1970. Od tedaj pa do danes se je odstotek THC v rastlini povišal za vsaj šestkrat. Ali je to naravno? Ni. Kdo je to naredil? To so naredili z vzgojo v zaprtih prostorih ter z namenom doseči čim večjo tako imenovano zadetost. V tem primeru pa govorimo o zlorabi rastline in ne več o njeni rabi.

S pravnega stališča se tu začne spornost, saj ne govorimo več o konoplji s širokim spektrom kanabinoidov ter terpenov, ki je rasla pod soncem, ampak govorimo o konoplji, ki je rasla v zaprtem prostoru, daleč od naravne svetlobe. Tudi tu zadeva ni sporna, če govorimo o gojenju za lastne potrebe v okviru družine in njenih članov ter če ne obstajajo pogoji za vzgojo rastline na prostem. Za lastne potrebe je legalna vzgoja konoplje v zaprtem prostoru, na balkonu ali pa na vrtu (lahko tudi v rastlinjaku). V ta namen lahko vzgajamo katerokoli variacijo.

Če pridelujemo na površini, večji od tisoč kvadratnih metrov, pa je treba pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP RS) in kupiti deklarirano seme z evropske sortne liste. V tem primeru govorimo o proizvodnji konoplje. Tudi tukaj ni nujno, da je konoplja samo za industrijske namene. Lahko se uporablja tudi v rekreativne ali medicinske namene.

Kje je meja, razlika oziroma odklon od znanega? Predvsem v pojmovanju definicije rabe. Republika Slovenija mora na podlagi 23. člena konvencije o mamilih iz leta 1961, ratificirane 26. februarja 1964, napraviti regulacijo, če se v državi pojavi interes po konoplji za medicinske namene. Zdravniki so neposredno kot zaposleni v javnem sektorju zavezani Ustavi Republike Slovenije (URS) ter helsinški deklaraciji. Zavezani so vsekakor tudi Hipokratovi prisegi ter ženevski konvenciji. Če pacient ali zdravnik ugotovita oziroma najdeta izdelek ali preparat, s katerim si pacient lahko lajša nastali položaj v telesu ali pa ga celo odpravi, je treba to zavesti v kartoteko ter omogočiti pacientu, da pridobi ta pripravek oziroma izdelek (37. člen helsinške deklaracije).

Zakaj prihaja do tako velikih anomalij na samem trgu in tudi s pravnega vidika? Predvsem zaradi neznanja in nevednosti.

Rastlina konoplja je samo ena in edina, vsesplošno uporabna in za mnogokoga kraljica vseh rastlin.

Več na:


Razkritje: Naročnik članka je podjetje Konoplja osvobaja, d. o. o. Tovrstni članki izražajo stališča naročnika in ne nujno tudi uredništva revije Viva, Medicina & ljudje.

Galerija
Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Vsi Viva strokovnjaki