Sladki pelin tudi kot pomoč pri zdravljenju raka

Sladki pelin se razen za zdrav­ljenje malarije in nekaterih vrst raka uporablja tudi pri bakterij­skih okužbah, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, glivične okužbe pljuč, prehladi, pri razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunskih boleznih.
Sladki pelin se razen za zdrav­ljenje malarije in nekaterih vrst raka uporablja tudi pri bakterij­skih okužbah, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, glivične okužbe pljuč, prehladi, pri razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunskih boleznih. (Foto: Patricija Šenekar)

Zadnje čase pri nas pogosto slišimo o sladkem pelinu, v Aziji pa ga uporabljajo že tisočletja proti malariji, za zniževanje temperature, kot sredstvo proti nekaterim vrstam raka, zlatenici, vnetjem, gripi, herpesu, menstruacijskim bolečinam, diabetesu …

Kitajska znanstvenica Joujou Tu je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za medicino, saj je dokazala, da zdravljenje z artemisininom, izvlečkom iz sladkega pelina, močno zmanjša smrtnost pri bolnikih, obolelih za malarijo. Odkrila je, da artemisinin skupaj z železom v krvni plazmi tvori kisikove radikale, ki ubijejo povzročitelja malarije, ki kot znotrajcelični parazit živi v rdečih krvničkah. Tudi pri raku deluje podobno.


Sladki pelin (Artemisia annua) je enoletna rastlina. Izvira iz Azije, a je razširjen po vsem svetu. K nam je verjetno prišel s Turki. Spada v družino nebinovk, kamor sodita tudi navadni pelin in pehtran. Kljub imenu je sladki pelin precej grenka rastlina z izrednim vonjem. Razmnožujemo ga s semeni, ki kalijo na svetlobi, torej jih ne prekrivamo z zemljo. Sejemo ga spomladi, da dobimo sadike, ki jih enkrat prepikiramo in v maju, ko ni več pozeb, posadimo na vrt. Sejančki so zelo drobni, nežni in občutljivi, zato moramo biti ob zalivanju zelo previ­dni. Najbolje je, da zemljo do kalitve pršimo, pozneje pa sejančke zalivamo od spodaj, iz podstavka, tako da zemlja sama vleče vodo navzgor.

Rastlinice se zelo rade obračajo k svetlobi, zato jih je treba dnevno obračati. Tudi na vrtu jih posadimo na svetlo, a ne presončno mesto. Zraste v košato do dva metra visoko grmičasto rastlino z nežnimi, globoko narezljanimi, po kamilici dišečimi listki in drobnimi zelenorumenimi cvetovi, ki se odprejo konec avgusta ali v začetku septembra.

Steblo je gladko, zeleno do rjavo vijoli­časte barve. Ob cvetenju je rastlina primerna za žetev. Posušimo s stebelc osmukane cvetove z nekaj lističi. Tempera­tura pri sušenju se ne sme dvigniti nad 40 stopinj Celzija, sicer se artemisinin, na temperaturi nestabilen in zanjo občutljiv, izgublja v zrak. Poleg artemisinina so učinkovine v sladkem pelinu še kumarini, flavonoidi in fenolne kisline.

Namesto poparka raje tinktura


Ker je artemisinin bolj lipofilna kot hidrofilna spojina, je bolj topen v maščobah kot v vodi. Tudi prevroča voda razgradi del artemisinina, zato je bolje kot poparek sladki pelin pripraviti tako, da ga namočimo v hladno vodo (hladni namok) in dodamo kanček maščobe. Še boljša pa je uporaba alkoholne tinkture, saj se v alkohol izlužijo učinkovine, topne v maščobi, in tiste, topne v vodi. Uživamo lahko tudi izoliran artemisinin v tabletkah, a paziti moramo, da ne gre za sintetične učinkovine. Priporočljivo je tudi sočasno jemanje pripravkov iz železa, kadar ga pijemo ob težjih boleznih, kot sta rak in malarija.


Zdravi tudi bakterijske okužbe


Sladki pelin se razen za zdravljenje malarije in nekaterih vrst raka uporablja tudi pri bakterijskih okužbah, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, glivične okužbe pljuč, prehladi, pri razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunskih boleznih, pri izgubi teka, premajhnem izločanju žolča, bolečih menstruacijah …

Z maceratom iz sladkega pelina lahko negujemo tudi kožo. Tudi skoznjo telo dobi nekaj učinkovin iz sladkega pelina.

Če imamo doma alembik oziroma destilator, si lahko iz sladkega pelina naredimo tudi hidrolat in eterično olje. Eterično olje vmešamo v hladno stiskano olje, s katerim masiramo telo ali ga damo v izparilnik in z njim odišavimo zrak. Uporablja se tudi v parfumski in kozmetični industriji. Ima protimikrobno delovanje.

S hidrolatom lahko mažemo herpes, lahko pa ga tudi uživamo, po žlico v dveh decilitrih vode.

Zaradi možnega tveganja za zarodek naj se ga nosečnice v večjih količinah izogibajo.

Čaj za preventivo

Čaj za dvig imunskega sistema in preventivo pijemo enkrat tedensko. Pripravimo ga tako, da eno žlico sladkega pelina čez noč namočimo v pol litra vode. Zjutraj vse skupaj pogrejemo na približno 40 stopinj Celzija, dodamo žličko hladno stiskanega olja in pustimo še 15 minut. Nato precedimo in odcejeno zelišče še pokuhamo v dveh decilitrih vode, precedimo, tekočino ohladimo in pomešamo s hladnim namokom. Pijemo počasi ves dan.


Kura s čajem sladkega pelina


Čez noč namočimo dve skodelici s po eno žličko zeli posušenega sladkega pelina in 250 mililitri vode, segrete na 40 stopinj Celzija, dodamo žličko hladno stiskanega orehovega ali svetlinovega olja in pokrito pustimo 12 ur. Eno takšno skodelico pa pripravimo zjutraj, da bo pripravljena zvečer. Precedimo in dodamo malo limonovega soka. Namok pijemo trikrat na dan en teden. Nato naredimo tridnevni premor in tako nadaljujemo. Ob tem vsak dan jemljimo dober železov preparat.


Macerat iz sladkega pelina


Steklen kozarec napolnimo z napol posušenim sladkim pelinom. Nanj prelijemo hladno stiskano olje iz mandljev, orehov, konopljinih semen ali katerega drugega po izbiri. Kozarec zapremo in ga damo na toplo mesto za nekaj tednov. Med maceracijo ga dnevno potresemo. Nato olje odcedimo in ga hranimo v temnih steklenicah. Nanašamo ga na vlažno kožo. Uporabimo ga pri vnetjih kožnih živcev, pri bakterijskih in glivičnih okužbah kože, modricah, artritisu in drugih bolečinah v sklepih.


*Patricija Šenekar je odlična poznavalka rastlin in strastna raziskovalka njihovih učinkov, apiterapevtka, goetheanistična naravoslovka, lastnica in ustvarjalka blagovne znamke ekološke kozmetike Sunna in ekološke kmetije Hiška zelišč.
Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki