Pomladanski ali zdravilni jeglič za mehčanje sluzi in lajšanje izkašljevanja

Zdravilni jeglič je primeren zlasti zdaj za izkašljevanje (spodnjih dihal), pri bronhitisu, vnetju žrela in grla, žene na vodo in je znan blažilec kašlja, ker vsebuje saponine.
Zdravilni jeglič je primeren zlasti zdaj za izkašljevanje (spodnjih dihal), pri bronhitisu, vnetju žrela in grla, žene na vodo in je znan blažilec kašlja, ker vsebuje saponine. (Foto: Shutterstock)

Zdravilni jeglič je trajnica. Rastlina je dobro znana v ljudskem zdravilstvu in zelo lepa znanilka pomladi, ima prijeten vonj po sladkem janežu.

Ljudska imena: brkončica, nadušnik, jeglac, ovčica, piskalica, ­gregorščica, režika, šmigovec, gospodična.

V zemlji ima kratko rjavo koreniko, nad njo pa so v nekakšen venec razporejeni listi, ki so pritlični, jajčasti, ob robovih narezani. Iz sredine zraste od 10 do 30 centimetrov dolgo cvetno steblo, ki se na vrhu končuje v pet do 10 zdravilnih cvetov, razporejeni so v šopek dišečih, zvončastih cvetov. Venčni listi so rumeni, čašni pa zeleni. Cveti od konca marca do maja. V notranjosti cveta vidimo pet rdečih pikic in tako jih tudi ločimo od preostalih jegličev, ki imajo golo cvetno steblo.

Jeglič raste po suhih travnikih, gozdnih obronkih, lahko ga gojimo tudi na vrtu.

Zdravilni deli rastline

V zdravilne namene nabiramo predvsem korenine in cvetove. Vsebujejo saponin, ki rahlja in odpravlja sluz, lajša kašelj, posebno pri gripi, čisti kri ter iz telesa odstrani strupene snovi.

Cvetove čim hitreje posušimo v biosušilniku ali na krušni peči pri temperaturi do 45 stopinj, da ostane lepa rumena barva.

Korenine spomladi pred cvetenjem ali jeseni izkopljemo, operemo pod hladno vodo, obesimo na nitko in posušimo v zračnem prostoru v senci.

Cvetove in korenine shranimo v steklenih kozarcih, morajo biti popolnoma suhi, ker ti deli rastline zelo radi splesnijo in niso več uporabni.

Zdravilnost

Zdravilna rastlina je primerna zlasti zdaj za izkašljevanje (spodnjih dihal), pri bronhitisu, vnetju žrela in grla, žene na vodo in je znan blažilec kašlja, ker vsebuje saponine.

Čaj nam pomaga pri nespečnosti, blaži migreno in krepi živce.

Priprava in uporaba zdravilnega jegliča

Korenine kuhamo 10 minut, cvetove pa samo pripravimo kot poparek.

Čaj za čiščenje krvi
Zelo je znan čaj za čiščenje krvi, in sicer iz svežih rastlin, ki jih naberemo spomladi: 100 g cvetov in listov zdravilnega jegliča, 100 g mladih poganjkov bezga, 50 g listov kopriv ter 50 g regratovih korenin.

Za skodelico čaja vzamemo veliko žlico te čajne mešanice in si jo pripravimo kot poparek. Čez dan lahko popijemo dve skodelici čaja, lahko ga sladkamo z medom. Preostanek čajne mešanice posušimo in shranimo v steklenem kozarcu v temnem prostoru.

Sirup proti prehladnim obolenjem
Proti prehladnim obolenjem dihal si iz cvetov jegliča pripravimo sirup. V stekleni kozarec napolnimo izmenoma plast sladkorja ali medu ter plast cvetov jegliča. Ko je kozarec napolnjen, ga pokrijemo z bombažno krpo in postavimo na sonce najmanj za tri tedne oziroma da se sladkor stopi. Če je hladno in deževno vreme, imamo kozarec v kuhinji na toplem. Vsebino v kozarcu vsak dan pretresemo. Nato precedimo in dobimo jegličev sirup, ki ga v stekleničkah shranimo v hladnem prostoru za zimski čas, ko nam bo lajšal prehladna obolenja.

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki