Zvočna terapija Alfreda Tomatisa

Metodo Tomatis s pridom uporabljamo tudi pri učenju tujih jezikov.
Metodo Tomatis s pridom uporabljamo tudi pri učenju tujih jezikov. (Foto: Shutterstock)

S poslušanjem glasbe do odpravljanja težav

Alfred Tomatis, francoski zdravnik otorinolaringolog (1920–2001), je oče zvočnih terapij in programov. Z raziskavami je prišel do spoznanja, da so sposobnosti slišanja posameznih frekvenc povezane z različnimi psihofizičnimi težavami.

S testom poslušanja frekvenc je lahko diagnosticiral posameznika in na podlagi neslišanih zvokov predpisal terapijo. Svojo metodo, ki jo je uporabljal pri pevcih, je prenesel na druga področja in dosegel izjemne uspehe pri otrocih in odraslih.

Danes je metoda Tomatis® zelo razširjena po svetu, uporabile so jo tudi slavne osebnosti, kot so operna pevka Maria Callas, filmski igralec Gerard Depardieu, pevec Sting.

Slovencem je terapijo odkrila glasbena pedagoginja ter zvočna in plesna terapevtka Albinca Pesek iz Ljubljane. V Indiji je spoznala Mito Radhakrishnan, vodjo centra Tomatis, ki ji je naredila diagnozo na podlagi slišanja oziroma neslišanja posameznih frekvenc. Natančno je ugotovila njene fizične in tudi emocionalne težave. Bila je tako presenečena in navdušena, da se je tudi sama želela pobliže seznaniti s to terapijo. Z njo si je uredila hormonske težave, ki so nastale z meno, izboljšala dioptrijo in prebavo, informacije veliko hitreje prikliče iz spomina …

Elektronsko uho

Alfred Tomatis se je rodil v glasbeni družini. Njegov oče je bil znan operni pevec in je sprva želel, da se tudi sin posveti temu poklicu. Že v otroštvu pa so starši opazili, da mu oder ne leži, zato je študiral medicino in postal specialist za ušesa, nos in grlo.
Ko je začel delati kot otorinolarin-golog, mu je oče začel pošiljati pevce, ki so imeli težave z glasom in sluhom. Ker tradicionalne metode zdravljenja niso bile učinkovite, je začel raziskovati glas. Spoznal je, da številne težave, povezane s petjem, izhajajo iz težav slišanja in poslušanja. Njegov znameniti stavek se glasi: »Z glasom ne moremo reproducirati tistega, česar ušesa ne slišijo.«

Ugotovil je, da imajo pevci težave pri petju zaradi poškodb mišic v srednjem ušesu in zato ne morejo peti tonov, ki jih več ne slišijo dobro. Razvil je tako imenovano elektronsko uho, kjer je uporabil filtrirane zvoke Mozartove glasbe in gregorijanskih koralov z namenom, da poveča tonus mišic srednjega ušesa. Tako poslušalec spet lahko sliši frekvence, ki jih prej ni mogel.

Mozart, valček in gregorijanski koral

Zakaj je Tomatis izbral kot temelj svoje terapije Mozartovo glasbo, valček in gregorijanski koral? Tomatis je trdil, da ima Mozartova glasba širok in uravnotežen frekvenčni spekter, podoben človeškemu glasu.

»V Mozartovi glasbi naj bi prevladovale svetloba, skladnost, vedrina in življenjska radost. V njegovih delih se glasnost glasbe najpogosteje izmenjuje v razmiku tridesetih sekund, kar ustreza osnovnemu vzorcu naših možganskih valov. Notranja popolnost Mozartove glasbe, ki se odslikava v jasnosti in enostavnosti, pozitivno deluje na čustveno in fizično stanje. Skrivnost je morda razkril že sam Mozart, ko je dejal: 'Skupaj zbiram note, ki se ljubijo.' Ko je Tomatis študiral glasbo benediktinskih menihov, je ugotovil, da ima gregorijanski koral energetski in hkrati pomirjevalni učinek. Ugotovil je tudi, da ritmični tok valčka spodbuja vestibularni sistem in s tem izboljšuje motorične spretnosti,« razloži Albinca Pesek.

Opredelitev težav

Iz diagrama, ki ga terapevti dobijo z diagnostiko, je razvidno, na katerem področju ima posameznik težave. Če predvajano frekvenco sliši, dvigne roko, če ne, miruje. Tomatis je kot idealni rezultat izbral krivuljo slavnega opernega pevca Enrica Carusa, večinoma pa na krivuljah dobimo manj idealne rezultate. Posebej testiramo levo in desno uho, dodatno pa še slišanje skozi zrak (uho) in kosti (lobanjo). Iz razlik, ki nastanejo, razberejo področje, kjer so težave, jih opredelijo in odpravljajo s poslušanjem določenega frekvenčnega spektra, ki »prebudi« dlačice v notranjem ušesu, da začnejo znova »loviti« frekvence in jih povezovati z možganskimi centri.

Potek terapije

Terapijo se izvaja s posebnimi slušalkami, ki omogočajo predvajanje zvoka skozi lobanjo in zrak. Klasični glasbi odvzamejo posamezne frekvenčne spektre, odvisno od tega, kaj posameznik potrebuje. Glasbo se nato posluša od 40 minut do ure in pol na dan, najprej 14 dni. Sledi mesec dni drugačnega terapevtskega dela, ki pa je časovno precej manj obremenilen. Po tem obdobju sledi še eden ali več tako imenovanih intenzivov. Prav tako kot pri športu ali učenju glasbila gre za trening, saj sinapse potrebujejo čas, da se vnovič sestavijo.

Področja terapije

»Uspehe zaznavamo na vseh področjih, kjer ni trajnih okvar sluha ali možganskih centrov. Lahko pa pri posameznikih ublažimo posledice, tako da jih psihično stabiliziramo. Naj naštejem le nekaj področij, kjer uporabljamo metodo Alfreda Tomatisa. To so težave pri učenju nasploh, težave pri učenju tujega jezika, težave pri usvajanju glasbenih veščin (petje, igranje na glasbila), težave pri sluhu, posluhu, poslušanju, motnje pozornosti, hiperaktivnost, legastenija: disleksija, disgrafija, diskalkulija; jecljavost, čustvene, komunikacijske in psihomotorične težave, zapoznelost razvoja pri motoriki in govoru, depresija, izčrpanost, motnje avtističnega spektra, težave pri rehabilitaciji možganske kapi, Menierov sindrom, hormonska neravnovesja,« našteva Albinca Pesek.

Terapija je zelo priporočljiva tudi za starostnike, saj s takšnim treningom precej zmanjšajo možnosti za pešanje spomina.
Albinca Pesek pravi, da s terapijo dosežejo tudi dobre rezultate pri avtističnih otrocih in odraslih. »Otrok z motnjo avtističnega spektra je vzpostavil očesni stik. Hiperaktivni petletnik z motnjo pozornosti se je umiril in začel upoštevati okolico, njegova mama je prešla karakterne lastnosti, kot so impulzivnost, pretirana skrb, nadzor. Najstnica je odkrila svoje umetniške sposobnosti v slikarstvu – v enem dnevu je naslikala čudovito sovo s takšno lahkoto, kot da bi imela že veliko prakse na tem področju. Gospa srednjih let je zreducirala vročinske valove in postala samozavestnejša, bolje se zna postaviti zase.«

Tudi za učenje tujih jezikov

»Metodo Tomatis s pridom uporabljamo tudi pri učenju tujih jezikov. Otroci se naučijo tujega jezika brez večjih težav in akcentov do četrtega leta starosti. Potem ni več te prožnosti, saj imajo jeziki različna frekvenčna področja. Nemščina od 125 do tri tisoč hercev, ruščina od 125 do osem tisoč hercev, britanska angleščina od dva tisoč do 12 tisoč hercev ... Če teh frekvenc ne uporabljamo, dlačice v notranjem ušesu niso aktivne in se sčasoma izklopijo. S sistematičnim poslušanjem glasbe v frekvenčnem območju tujega jezika jih spet aktiviramo in pot do znanja je veliko hitrejša,« sklene Albinca Pesek.

Metoda Tomatis znanstveno potrjena

Danes je metoda Tomatis temeljito znanstveno raziskana in potrjena, razširjena je po vsem svetu. Eno od zadnjih raziskav so izvedli na Poljskem, kjer so na vzorcu 1.333 otrok ugotovili statistično pomembne razlike v učnih rezultatih ter tudi v stopnji emocionalne zrelosti pri učencih, ki so bili vključeni v delo z elektronskim ušesom, danes imenovanim TalksUp.


Uporaba metode Tomatis v glasbeni šoli

Terapijo so pri nas pred letom dni v okviru inovativnega projekta Uporaba metode Alfreda Tomatisa v glasbeni šoli, ki sta ga sofinancirala ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, uvedli tudi v glasbeno šolo Arsem. Sodelovali so učitelji te šole in študentje ter profesorji ljubljanske akademije za glasbo. Rezultati so bili zelo spodbudni. Velika večina otrok in odraslih je poročala o izboljšanju psihofizičnega počutja, ena od učenk je premagala disleksijo, osemletna flavtistka je neverjetno izboljšala ton svojega glasbila, prav vsi sodelujoči pa so ugotovili, da so se jim izboljšale motorične sposobnosti pri igranju.
Galerija

Metodo Tomatis s pridom uporabljamo tudi pri učenju tujih jezikov. Shutterstock

Albinca Pesek: "Uspehe zaznavamo na vseh področjih, kjer ni trajnih okvar sluha ali možganskih centrov." Foto: Jaka Koren

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Vsi Viva strokovnjaki