Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Robida

Robida je pri nas eden najbolj razširjenih gozdnih sadežev, a jo ljudje premalo uporabljajo in predelujejo.
Robida je pri nas eden najbolj razširjenih gozdnih sadežev, a jo ljudje premalo uporabljajo in predelujejo. (Foto: Shutterstock)

Robida spada v družino rožnic z birnim plodom. Pod tem skupnim imenom jih poznamo več sto vrst, vendar ima večina teh, ki rastejo pri nas, podobne lastnosti. Je trajnica in raste kot grm ali polgrm, visok od enega do dva metra. Po vsem svetu raste prosto v naravi, v zadnjem času pa je pogosto kultivirana v nasadih.

Ljudska imena: ostroga, črna malina, črnina, kopina, kopinjak, kopinje, kopinjek, grmičasta robida, korobida, mačoha, melina, ostroženca, postružnica, robidnica, robzel, živi trn, strožnica, rubidenica
Rastlina ima dvoletna robata, plezajoča stebla, ki se prepletajo po tleh ali vzpenjajo po drugih grmih, so povsem zelena ali temno rdeča. Stebla imajo dolge ravne ali zakrivljene trdne bodice. Prvo leto poženejo le listi, drugo leto pa poganjki s cvetovi. Robida uspeva v gozdovih in ustvarja neprehodna območja, na krasu pa večkrat tvori učinkovite žive meje namesto kamnitih ograd.

Listi so sestavljeni iz treh do petih ovalnih, nazobčanih in jajčastih, do sedem centimetrov dolgih lističev, peclji so bodičasti. Zgornja stran lističev je rahlo dlakava in temno zelena, spodnja svetlejša, sivkasto zelena, polna mehkih dlačic, nad osrednjo žilo pa se razvijejo bodice.

Cvetovi so beli ali rdečkasto beli, imajo pet venčnih listov. Razvijejo se v češuljastih socvetjih na koncu pokončnih stranskih poganjkov. Robida cveti vse poletje.

Plodovi so najprej svetlo zeleni, potem rdeči, ko dozorijo, pa beščeče črni. Na istem stranskem poganjku vidimo plodove od svetlo zelene do črne barve.

Poznamo veliko vrst robid, ker se zelo uspešno križajo med seboj. Na Primorskem in tudi v notranjosti države je na suhih in kamnitih tleh zelo poznana brestovolistna robida (lat. Rubus ulmifolius), ki ima rožnate cvetove in zelo močne bodice. Druga vrsta je sinje zelena robida (lat. Rubus caesius), ki ima bele ali rožnate cvetove ter nežnejše liste. Grmiček je visok do 40 centimetrov, raste predvsem ob rekah in gozdovih, kjer je več vlage. Plodovi so večji, a jih je manj, zreli so modrikaste barve.

Robida se hitro razraste, mladi enoletni poganjki lahko z vršički segajo do tal in se jeseni ukoreninijo, pozneje olesenijo v trdo steblo. Poganjki, kjer dozorijo plodovi, jeseni navadno odmrejo do tal, spomladi pa iz podzemnega dela poženejo mladi poganjki.

Zdravilni deli rastline

Robida je pri nas eden najbolj razširjenih gozdnih sadežev, a jo ljudje premalo uporabljajo in predelujejo. Ker imajo sveži listi veliko vitamina C, so jih že v najstarejših časih uporabljali proti skorbutu (bolezen zaradi pomanjkanja vitamina C).

Zdravilni so mladi listi in vršički, ki jih nabiramo v spomladanskem času, ter zreli plodovi, ki jih nabiramo od poletja do jeseni.

Od aprila do maja nabiramo mlade liste (L. Folium Rubi fruticosi) in poganjke. Liste naberemo brez pecljev. Oboje čim prej posušimo in shranimo v steklene kozarce, da se ohrani čim več učinkovin, ki imajo tudi zelo prijeten vonj.
Plodove (Fructus Rubi fruticosi L.) pa nabiramo povsem zrele in zdrave. Čim prej jih predelamo ali vložimo v žganje.

Zdravilnost

Pravilno posušeni mladi listi in poganjki – vršički imajo lepo zeleno naravno barvo. Vsebujejo čreslovine, eterično olje, vitamin C, jabolčno kislino. Čaj rahlo zapira in pomaga pri vnetju sluznic, tudi ustnih. Sveži listi imajo več vitamina C kot posušeni. Čaj je zelo aromatičen, posebej, če smo ga fermentirali in je nadomestek pravega čaja.
Zreli plodovi so osvežujoči in sočni. Lahko jih predelamo v marmelado, kis, vino, sok, ki je odličen, osvežilen (iz njega lahko skuhamo sirup). Vsebujejo organske kisline, sladkor, vitamin C, kalij, železo.

Priprava in uporaba

Čaj iz listov robide
V četrt litra vrele vode damo dve žlički listov robide, premešamo in pustimo pokrito pol ure, da se izlužijo zdravilne učinkovine. Nato precedimo, lahko dodamo malo medu, ko čaj ni prevroč. Pripravek počasi popijemo.

Če smo zaprti, ga ne uživamo prepogosto. Pripravki iz listov in mladih poganjkov čistijo kri. Pri putiki si olajšamo stanje, če se držimo stroge diete in pijemo dva meseca dnevno po dva litra čaja iz listov robide v obliki poparka.

Čaj iz listov je učinkovit pri driski, napenjanju, vendar je priporočljivo, da dodamo poprovo meto in cvetove kamilic.

Plodovi so zdravilo zoper drisko, sok pa je učinkovit pri vročinskih boleznih.

Zelo okusen čaj si pripravimo, če zmešamo 10 g listov malin, 2 g listov robid, 5 g listov gozdne jagode in 1 g brinovih jagod (zmečkane ali zdrobljene). Čaj kot poparek pijemo mlačen.

Čaj proti prehladu
Dve veliki žlici mladih listov robide prelijemo s pol litra vrele vode. Pokrito naj stoji pol ure, nato precedimo. Ko ni prevroče, dodamo med in pijemo. To količino popijemo do dvakrat na dan.

Čaj za čiščenje krvi
Čajna mešanica iz 40 g listov in vršičkov robide ter 40 g listov gozdne jagode. V pol litra vrele vode damo 2 veliki žlici čajne mešanice. Pokrito pustimo stati 15 minut. Nato precedimo in zjutraj popijemo.

Čaj pri vnetju grla
V 1 liter vrele vode namočimo 4 velike žlice listov robide. Pokrito pustimo 15 minut, nato precedimo. Ne prevroč čaj grgramo pri vnetju grla večkrat na dan.

Ta čaj lahko grgramo tudi pri aftah (neprijetni izpuščaji v ustni votlini).

Grgranje in pitje soka robide odpravi hripavost pri pevcih

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

robida , zdravilna zelišča , gozdni sadeži

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.