Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Hren

Hren uporabljamo predvsem zato, ker pospešuje izločanje seča, ureja prebavo, pomaga pri prehladu in gripi.
Hren uporabljamo predvsem zato, ker pospešuje izločanje seča, ureja prebavo, pomaga pri prehladu in gripi.

Hren je odporna trajnica iz družine križnic (Brassicaceae), ki jo gojimo zaradi korenin. Marsikje raste podivjana na ledinah, ob poteh, ob obalah rek, ob železniških progah, na vlažnih in senčnatih krajih, podivjana iz obdelanih tal, a je bolje, da jo gojimo na vrtu, ker napravi korenine, ki so mnogo ostrejšega okusa. Sadno drevje ščiti pred raznimi boleznimi, pogosto ga sadijo v bližini krompirja, ker mu izboljša okus in odganja škodljivce.
Ljudska imena: turman, ren, kren; latinsko: Armoracia lapathifolia usteri

Botanični opis rastline

V zemlji ima dolgo in debelo koreniko, ki sega globoko v zemljo. Steblo je pokončno, visoko od 100 do 120 cm, robato brazdasto. Pritlični listi so jajčasto suličasti, dolgopecljati, zgornji listi so črtalasti. Stebelni listi so manjši, neenako napiljeni in sedeči. Cvetovi so majhni in beli ter stojijo v latastih grozdih. Cveti junija in julija. Cvetove sproti odstranjujemo, da so potem korenine debelejše. Plodovi so kroglasti, do 5 mm debeli luski. Prvotna domovina hrena je južna in vzhodna Evropa ter zahodna Azija, od koder so ga prinesli v druge dežele in celine ter ga pričeli gojiti.

Hren kot trajnica lahko raste na istem mestu več let, prepuščen sam sebi, vendar pa naredi tanke, rogovilaste korenine, ki so preostrega okusa. Zato rastlino gojimo v vrtu kot enoletno. Spomladi pripravimo globoko obdelano in močno zagnojeno zemljo. Sadimo v marcu do 30 cm dolge korenine, ki jih ovijemo z volneno krpo, da ne bi odgnale stranskih korenin. S sadilnim klinom naredimo poševne jame približno 15 cm globoko, tako da leži debelejši konec korenine tik pod površino, in vanje potaknemo pripravljene rezinice hrena. Vrste naj bodo narazen 40 do 50 cm.

Med rastjo hren večkrat okopljemo, s krpo odstranimo stranske korenine in pustimo le tiste, ki rastejo iz spodnjega dela, to je v začetku julija, da se lahko glavna korenina bolje razvije. V jeseni izkopljemo le toliko korenin, kolikor jih potrebujemo za zimo in jih nekaj časa lahko shranimo v vlažen pesek v klet, ostale prezimijo v zemlji in jih uporabimo spomladi.

Zdravilni deli hrena

V zdravilne namene pa tudi v kuhinji in kozmetiki uporabljamo svežo koreniko (Radix armoriaciae).
Korenina hrena vsebuje vitamin C, naravne antibiotike, močno hlapljivo gorčično olje, ki je v korenu izredno ostrega in pekočega okusa, zaradi česar ga uporabljajo kot začimbo posebej pri pripravi mesnih jedi.
Nekdaj niso znali ceniti začimb, za katere so mislili, da so škodljive za organizem, danes pa z njimi lahko napravimo hrano okusnejšo ali raznovrstnejšo, poleg tega pa vplivajo na srce, krvni obtok, na prebavo v želodcu, na različne organe v telesu in so nam opora pri boleznih.

Korenina deluje zdravilno na dihalne organe, pospešuje prebavo, saj si ne predstavljamo velikonočnega zajtrka brez korenine hrena, ker vpliva na naše prebavne organe, saj užijemo hrano, ki je težje prebavljiva (prekajena šunka, klobase, orehova potica ...). Rastlina pospešuje znojenje in izločanje seča ter poveča prekrvavljenost.
Ljudsko zdravilstvo uporablja hren zunanje na različne načine, preprečuje revmatizem, uporabljamo ga pri manjših ranah, pikih žuželk in celo pri glavobolu.

Pozor!

Pri težavah z ledvicami ter rani na želodcu in dvanajsterniku korenine hrena ne smemo uporabljati.

Zdravilnost

Korenina vsebuje močne učinkovine, zato moramo biti pri zunanji ali notranji uporabi zelo previdni. Posebej moramo paziti pri obkladkih, da niso premočni, uporabimo jih le za kratek čas.

S hrenom si lajšamo diabetes, starejšim ljudem krepi ožilje ter znižuje previsoki krvni tlak, vendar se moramo pri težavah vedno najprej posvetovati s svojim zdravnikom. Spomladi nam čisti kri in preprečuje spomladansko utrujenost. V ljudskem zdravilstvu je že zelo dolgo dobro znan. Ne smemo ga uporabljati pri težavah z ledvicami, čeprav odvaja seč, ter pri rani na dvanajsterniku in želodcu.

Zunanje ga uporabljamo pri išijasu ter revmatskih in protinskih boleznih. Rastlino lahko uporabljamo skozi celo leto, vendar je najbolj zdravilna od septembra do marca prihodnjega leta, zato si jo jeseni nakopljemo in shranimo čez zimo.

Priprava in uporaba

Hren uporabljamo predvsem zato, ker pospešuje izločanje seča, ureja prebavo, pomaga pri prehladu in gripi. Kdor ima seneni nahod, naj si na kruh nastrga korenino hrena in jo zaužije. Korenina vsebuje veliko gorčičnega olja, ki pa ga uporabljamo v manjših količinah, saj v nasprotnem primeru lahko začnejo krvaveti ledvice. Obkladek imejmo na koži le nekaj sekund sicer se lahko pojavijo opekline.

Če ga uporabljamo za težave s pljuči, nastrganemu hrenu dodajmo med, da je blažji. Z obkladki preprečujemo revmatizem in putiko. Revmatične ude lahko tudi natiramo z izvlečkom oziroma tinkturo iz sveže korenine in žitnega žganja, ki ga namakamo tri tedne in pred uporabo tudi nekoliko razredčimo.

Čebelji pik ublažimo, če ga natremo s hrenovim listom, ki bo tudi preprečil oteklino. Sončne pege ter mozoljavico naj bi odpravili, če sveže nastrgani hren dva dni namakamo v vinskem kisu, ki ga razredčimo in si s tem pripravkom 14 dni vsak dan pred spanjem zmočimo pege.

Pri težavah z vetrovi uživamo topel hren. Če je v seču preveč beljakovin, je učinkovita seže nastrgana korenina hrena.

Kuhan hren

Pripravimo sveže nariban hren. Kruh ali žemlje narežemo na kocke ter prelijemo z juho in pustimo, da malo vre. Nato solimo, popramo, dodamo muškatni orešček ter naribani hren. Vse skupaj pustimo še malo vreti, nato še okisamo s kisom ali vinom.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hren , zdravilne rastline , zdravilna zelišča

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.