Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Gozdni slezenovec

Gozdni slezenovec je najbolj učinkovit pri kašlju ter vnetih dihalnih poteh, predvsem za otroke.
Gozdni slezenovec je najbolj učinkovit pri kašlju ter vnetih dihalnih poteh, predvsem za otroke.

Gozdni slezenovec je najbolj učinkovit pri kašlju ter vnetih dihalnih poteh, predvsem za otroke. Prav tako je učinkovit pri vnetju želodčne in črevesne sluznice ter pri zaprtju. Preberite še o drugih zdravilnih učinkih.

Ljudska imena: črni klobuk, divji papel, divji slez, divji slezenovec, divja sleznica, divja škura, klobcicovje, klobčičevje, popel, skurva, slezen, slezenovec, sleznica, srčni klobuk, škurja, škuvra. Latinski izraz: Malva silvestris.

Botanični opis rastline

Gozdni slezenovec je dvoletnica ali trajnica, ki spada v družino sleznic (Malvaceae). Sorodnik je navadni slezenovec (Malva neglecta), ki pa je največ do 45 cm visoki grmiček z več prileglimi ali poševnimi močno razvejanimi stebli.

Rastlina raste ob robovih njiv, travnikov, cest, ob toplih obzidjih, od nižine do gorskega pasu, na vrtu pa ga gojimo na sončnem, suhem kraju, kjer so tla dobro prepustna. Kjer raste slezenovec, so tla bogata z dušikom. Dobro uspeva ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji in severni Afriki.

V zemlji ima vretenasto korenino, steblo je pokončno ali poleglo, visoko do 1,5 m, okroglo. Listi so dolgopecljati, srčasti, do polovice dlanasto deljeni v pet do sedem krpic, na obeh straneh dlakavi, veliki do 10 cm ali več. Cvetovi so svetlo rdeči, imajo škrlatne proge ter stojijo v skupinah po 2 do 4 v zgornjih pazduhah listov. Rastlina cveti od junija do oktobra. Plod je pokovec; ko dozori, razpade na enosemenske plodičke.

Če ga gojimo, potrebuje dovolj sonca, zaščito pred vetrom in peščeno-glinasta tla z dovolj talne vlage. V jeseni pripravimo zemljo, spomladi marca ali v začetku aprila ga sejemo v vrste, kjer vzkali že po treh tednih. Mlade rastlinice morajo imeti v začetku dovolj vlage, redno pa jim moramo odstranjevati plevel. Rastline rada napade rja, ki se najprej pojavi na spodnjih listih, zato je najbolje, da okužene rastline porežemo in jih sežgemo ter tako preprečimo širjenje bolezni. V vlažnih tleh se bolezen rada razširi. Sadike lahko vzgojimo tudi v toplih gredah, ki pa zahteva veliko več dela.

Zdravilni deli gozdnega slezovca

V zdravilne namene nabiramo cvetove, liste in peclje. V vrtu je rastlina zelo dekorativna zaradi lepih nežnih cvetov in je kot taka primerna za okras.

Cvetove obiramo od junija do oktobra, lahko enkrat na dva dni, da je večji pridelek. Cvetove pobiramo dopoldne, ko se je rosa posušila, potrgamo jih pod pecljem. Hitro jih posušimo v sušilnici do 40 stopinj C, da obdržijo lepo naravno barvo. Lahko jih sušimo v senci na podstrešju, kjer pihlja veter in je poleti vroče. Popolnoma posušene cvetove shranimo v steklenih kozarcih, v papirnati ali platneni vrečki v temnem, hladnem in suhem prostoru za eno leto.

Vsak dan po rosi nabiramo tudi liste s peclji, in sicer od spodaj navzgor, ponavadi pred cvetenjem in po njem. Pri pobiranju pazimo, da poberemo samo zdrave liste, ne pa starih in poškodovanih od rje, ki se pogosto pojavi. Če želimo imeti več listov, pa v vrtu sadike posadimo bolj na gosto. V tem primeru lahko rastlino tudi požanjemo, saj potem zopet kmalu požene mlada stebelca z lepimi listi.

Tako kot cvetove tudi liste sušimo v tanki plasti v sušilnici do 40 stopinj C ali na podstrešju, a tudi zanje velja, da jih kmalu posušimo in ohranimo naravno barvo, pa tudi učinkovine se ne razkrojijo. Hranimo jih kot cvetove eno leto v temnem, suhem in hladnem prostoru v steklenih kozarcih ali pa v papirnati ali platneni vrečki.


Zdravilnost

Cvetovi (Flos malvae) in listi (Folium malvae) gozdnega slezenovca vsebujejo največ sluzi, čreslovine ter flavonoide in organske kisline.

Čajnim mešanicam pogosto dodajamo cvetove zaradi barve, lahko pa pijemo samega brez dodatkov, saj vsebuje barvila in sadne kisline, ki dajejo lepo rdečkasto barvo, ima pa tudi prijeten okus.

Sluz pomirja vneto sluznico, zato je najbolj učinkovit pri kašlju ter vnetih dihalnih poteh, predvsem za otroke. Prav tako je učinkovit pri vnetju želodčne in črevesne sluznice ter pri zaprtju.

Tudi v kuhinji uporabljamo sveže, mlade liste za solate. S cvetovi obarvamo živila ali pa jih okrasimo.
Malim otrokom včasih dajo koreniko, da jo žvečijo in jim olajšajo rast zob.

Zelo je priporočljiva zunanja uporaba v obliki obkladkov za občutljivo, razdraženo kožo, vendar moramo vedeti, da vsakokrat dajemo sveži obkladek, sicer bi si prenašali povzročitelja bolezni še hitreje, zato je najbolje, da obkladek vsakokrat sproti sežgemo.

Rastlino uporabljajo ponekod tudi za zdravljenje živine predvsem pri črevesnih krčih, driskah ter za obkladke pri turih in bulah.

Priprava in uporaba

Danes slezenovec veliko uporabljajo, zato ga tudi gojijo oziroma pridelujejo na vrtu, saj spada med najstarejše zdravilne rastline, čeprav vseh učinkovin še niso odkrili.

Priprava čaja iz cvetov: Cvetovi vsebujejo več sluzi kot listi. 2 čajni žlički cvetov prelijemo z 2 dl vrele vode in pokrito namakamo 15 minut, nato precedimo in popijemo.Lahko si pripravimo čaj v hladni vodi, v kateri 2 čajni žlički cvetov namakamo 3 ure v 2 dl hladne vode, precedimo, malo segrejemo in popijemo. Lahko ga osladimo z medom.

Poparek iz listov in cvetov pri vnetju gornjih dihal in kašlju: 2 čajni žlički listov in cvetov namakamo v 2 dl vroče vode 30 minut, nato precedimo, lahko dodamo malo medu in spijemo trikrat na dan po eno skodelico (2 dl).

Čaj pri vnetju grla: 40 g cvetov namakamo v 2 dl vrele vode 30 minut. Nato precedimo in ko ni prevroč, grgramo večkrat na dan.

Krema za suho kožo: 3 velike žlice svežih cvetov zmešamo s 4 velikimi žlicami surovega masla. Na vodni kopeli kuhamo, da tekočina izhlapi. Ohladimo in dobimo kremo, s katero si zvečer namažemo suho kožo.

Obloga za oženje kapilar: 2 veliki žlici svežih cvetov zmešamo z veliko žlico medu, prelijemo z 2 dl prekuhane vode in zmešamo. V ta pripravek namočimo gazo, ki jo damo na obraz in pustimo, da se posuši. Ta obloga zoži kapilare ter umirja vneto kožo.

Obloga pri rdečem obrazu: 2 veliki žlici svežih cvetov slezenovca ter 3 velike žlice cvetnih vršičkov ožepka prelijemo z 2 dl vrele vode in pustimo stati pokrito 10 minut. Nato precedimo in si mlačno polagamo kot obloge na obraz, vendar tudi tu vedno vzamemo svežo gazo, da ne prenašamo povzročiteljev bolezni.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča , zdravilne rastline

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.