Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Blažilni učinki sleza

Sleza ne uporabljamo samo v zdravilne namene, ampak tudi v kozmetiki in v kuhinji.
Sleza ne uporabljamo samo v zdravilne namene, ampak tudi v kozmetiki in v kuhinji.

Slez še zlasti v korenini vsebuje zelo pomembne učinkovine, ki še posebej učinkujejo na dihalne organe. Sleza ne uporabljamo samo v zdravilne namene, ampak tudi v kozmetiki in v kuhinji. Učinkovine delujejo blažilno, zavirajo vnetja, izkašljevanje se poveča, na prebavni trakt učinkuje rahlo odvajalno, blaži bolezni sečil ter vnetje ustne votline in žrela.
Ljudska imena: Ajbiš, ajpš, beli popelj, beli slez, navadni slez, slezen, slizka, oslez, velika žlez, zelnik, žlez. Latinski izraz za navadni slez: Althea officinalis.

Botanični opis rastline

Navadni slez ali ajbiš je trajnica iz družine sleznic, ki zraste do dva metra visoko. V zemlji ima močno razraščeno koreniko. Steblo je pokončno, ravno, okroglo, pri tleh olesenelo, proti vrhu pa zeleno in malo razvejano ter sočno. Listi so kratkopecljati, debeli, z obeh strani pa mehko dlakavi. Korenski listi so okroglasti in goli, zgornji listi pa so nacepljeni na tri krpe. Cvetovi po več skupaj v socvetju stoje v pazduhah listov, so beli in svilnati. Cveti od junija do septembra. Plod je pokovec, semena dozorevajo v juliju in avgustu.

Rastlina ni posebej značilna za naše kraje, zato jo najdemo v naravi po vlažnih travnikih, rada ima solnato zemljo v toplejših predelih, sončne lege, humozna in z apnom bogata tla. Danes ga pri nas gojijo po vrtovih kot okrasno in zdravilno rastlino, saj pri nas dobro uspeva in ni zahtevna glede pogojev rasti. Za zdravljenje uporabljamo največ koreniko, pa tudi liste in cvetove.

Če ga gojimo, si vzgojimo predvsem močne korenine. Posadimo ga v peščena ilovnata tla. Korenine lahko uporabljamo že v prvem letu, po dveh letih pa nasad obnovimo. Rastlino si lahko vzgojimo na več načinov: posejemo semena, glavno korenino razrežemo in delimo ali iz semena vzgojimo mlade sadike in jih posadimo. Tla naj bodo globoko obdelana, da bo rastlina lahko imela dolge in bogate korenine. Semena posejemo novembra ali pa konec februarja, vendar počasi in slabo kalijo. V začetku rasti moramo mladim rastlinicam nuditi posebno pozornost; okopavamo jih, plevemo in redčimo. Rastline rada napade rja, še posebej v času prevelike količine dežja.

Zdravilni deli rastline

Kot smo že povedali, za zdravljenje uporabljamo močno razraslo sočno korenino (Radix althaeae), liste (Folium althaeae) ter cvetove (Flos althaeae). Korenine kopljemo pred cvetenjem, zgodaj spomladi ali pozno v jeseni, ker ima takrat največ učinkovin, ki si jih je rastlina nabrala med letom. Liste nabiramo v lepem sončnem vremenu dva- do trikrat na leto, ko najbolj bujno rastejo.

Korenine skopljemo, očistimo in če je potrebno, operemo v hladni vodi ter posušimo, še prej pa jo razrežemo na drobne koščke. Korenina mora biti popolnoma posušena, sicer nam rada splesni in ni več uporabna. Posušimo jo v sušilnici pri temperaturi do 60 °C. Hranimo jo v suhem steklenem kozarcu eno leto, ker se po tem času začnejo učinkovine počasi razkrajati. Liste in cvetove posušimo v senčnem prostoru ali v sušilnici pri temperaturi do 35 °C. Tako listi kot korenine se morajo lomiti, ko so posušeni, in tudi ohraniti lepo zeleno barvo.

Zdravilnost sleza

V ljudskem zdravilstvu so znani obkladki s slezom pri kožnih boleznih, vendar pa moramo biti pri tem vztrajni ter vsakokrat zamenjati svežo krpico, sicer bi si prenašali povzročitelja bolezni naprej.

Največ vsebuje sluzi, do 35 odstotkov, poleg tega še škrob, sladkor, pektin ter še nekatere druge snovi. Ker vsebuje rastlina največ sluzi, pripravkov iz nje ne kuhamo, ker bi s tem uničili učinkovine, ki so občutljive na previsoko temperaturo, zato jih namakamo v hladni vodi 8 ur, odcedimo in šele nato čaj rahlo pogrejemo. Na podoben način pripravimo korenine, liste in cvetove.

Slezova korenina je še posebej učinkovita pri kašlju majhnih otrok. Iz sveže korenine izdelujemo tudi mazilo za zdravljenje turov in ognojkov ter pridobivamo ustno vodico. Poparek iz korenine in listkov pa je učinkovit pri sončnih opeklinah.

Tudi v kuhinji lahko uporabimo dele sleza, in sicer iz dveletnih korenin kot krompir, mladi listi so dobra zelenjava, seme pa damo na solato.

Za domače živali

Slez danes veliko uporabljajo še pri zdravljenju domačih živali. Pri kašlju in pljučnih boleznih naj živina popije dovolj slezovega čaja, na tvore polagamo obkladke, ki jih zmehčajo, podobno tudi zatrdline v vimenu, topel slezov čaj pa je učinkovit pri driski in črevesnih boleznih.

Priprava slezovega čaja

V četrt litra hladne vode eno uro namakamo 1 do 2 čajni žlički zdrobljenih korenin ali listov sleza, nato precedimo in pijemo. Lahko dodamo še žličko medu. Tako pripravljenega pijemo predvsem pri kašlju.


Čaj za izkašljevanje

50 g korenine sleza in 50 g listov in cvetov sleza dve uri namakamo v pol litra vode. Nato precedimo in dodamo malo soka višnje, maline ali ribeza ter ga počasi pijemo.

Čaj pri vnetju sečil

50 g korenine sleza pomešamo s 50 g listov breze, žajblja ter njivske preslice. Štiri žličke te mešanice prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo stati pokrito tri ure, da se učinkovine raztopijo v vodi, nato precedimo in popijemo dva- do trikrat na dan po skodelico čaja.

Utrujene noge

10 g korenine sleza prelijemo z 200 ml vrele vode in pokrito stoji dve uri. Nato precedimo in dodamo vodi za kopel noge ter dodamo še malo prave morske soli. V tem pripravku si kopamo utrujene noge najmanj 20 minut.


Maska za obraz, nečista koža

10 g korenine sleza prelijemo z 100 ml vrele vode in pustimo, da povre do polovice. Pripravek stoji tri ure, nato dodamo 50 g medu in en jajčni rumenjak. Vse skupaj dobro premešamo. Masko imamo na obrazu pol ure, nato se umijemo s toplo vodo. Pripravek si delamo do dvakrat na teden.


Čaj za grgranje pri vnetih dlesnih

20 g drobno narezanih korenin sleza namočimo v 250 ml vrele vode in pustimo, da vre minuto do dve. Odcedimo in dodamo 45 g medu. S tem pripravkom si izpiramo ustno votlino in grgramo.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilne rastline

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.