Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Njivska preslica

Nabrano preslico posušimo v senci, na prepihu, da ohrani lepo sivkasto-zeleno barvo. Hranimo jo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da v rastlini čim dlje ostanejo bogate zdravilne učinkovine.
Nabrano preslico posušimo v senci, na prepihu, da ohrani lepo sivkasto-zeleno barvo. Hranimo jo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da v rastlini čim dlje ostanejo bogate zdravilne učinkovine.

Njivsko preslico (Equisetum Arvense) že od nekdaj uporabljajo v zdravilstvu, saj iz posušenih rastlin pripravljajo zdravilne čaje. Ker žene na vodo (diuretik), je zelo priporočljiva pri vnetih sečilih. V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo še pri ustavljanju krvavitev iz pljuč in želodca, za hitrejše celjenje ran, za grgranje pri ranicah v ustni votlini in žrelu in pri revmatičnih težavah.
Njivsko preslico (Equisetum Arvense) že od nekdaj uporabljajo v zdravilstvu, saj iz posušenih rastlin pripravljajo zdravilne čaje. Ker žene na vodo (diuretik), je zelo priporočljiva pri vnetih sečilih. V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo še pri ustavljanju krvavitev iz pljuč in želodca, za hitrejše celjenje ran, za grgranje pri ranicah v ustni votlini in žrelu in pri revmatičnih težavah.

Ljudska imena: Fašec, hvost, konjski rep, njivna preslica, rabozel, štukovac, vošč, žabna

Botanični opis rastline

Preslice (ime equus pomeni konj, seta pa griva) spadajo med praprotnice, ki so najbolj bujno uspevale v pradavnini v toplih močvirjih. To so bila mogočna drevesa, ki so se zaradi zmernega podnebja zmanjšala. Pri nas danes raste devet vrst preslice, med temi pa moramo dobro poznati njivsko, ki je najbolj cenjena zdravilna rastlina in S. Kneipp ji je pomagal do veljave zaradi njenih zdravilnih učinkov ter mnogostranske uporabe.

Preslica je v bistvu nadležen plevel, ki raste v vlažnih ilovnatih tleh ob močvirjih, jarkih, po vlažnih in peščenih njivah in travnikih ter železniških nasipih. V zemlji ima dolgo in dokaj globoko členasto črno koreniko (zato jo kot plevel težko zatremo). Nad zemljo zrastejo do 30 cm visoka stebla, ki so votla, kolenčasta in sivo-zelena. Spomladi najprej vidimo plodna stebla, ki so rumena kot slama in imajo v kolencih v vretencu stoječe liste.

Plodni klas je stožčast. Kasneje zrastejo neplodna jalova votla stebla, ki pa so zelene barve, vretenasta in nosijo ob kolencih majhne, sedeče in zelene liste, ki so členasti stranski poganjki in proti vrhu vedno manjši. Členke na steblu in poganjkih obdaja nožnica. Zelena poletna stebla so podobna smrečicam.


Zdravilni deli njivske preslice

V juniju, juliju in avgustu nabiramo oziroma porežemo pri tleh samo jalova zelena stebla. Proti jeseni se pojavijo na steblu in poganjkih rjave lise, ker jih napade gliva zajedalka, zaradi njih se v rastlini razvije strup in je potem ne uporabljamo oziroma ne nabiramo več v zdravilne namene. Nabrano rastlino posušimo v senci, na prepihu, da ohrani lepo sivkasto-zeleno barvo. Hranimo jo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da v rastlini čim dlje ostanejo bogate zdravilne učinkovine.

Zdravilnost

Njivsko preslico že od nekdaj uporabljajo v zdravilstvu, saj iz posušenih rastlin pripravljajo zdravilne čaje. Ker rastlina vsebuje veliko kremenčeve kisline, jo ponekod uporabljajo za čiščenje kovinskih predmetov in posode.

Rastlina je zelo bogata z učinkovinami; največ vsebuje kremenčeve kisline, do 16 odstotkov, od tega je 10 odstotkov topne, poleg tega še kalijeve soli, saponine in flavonoide, alkaloid ekvisetin pa nastaja pod vplivom glive zajedalke, ki napade rastlino proti koncu poletja. Ker žene na vodo (diuretik), je zelo priporočljiva pri vnetih sečilih.

V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo še pri ustavljanju krvavitev iz pljuč in želodca. Posušeno zelišče uporabljajo še za hitrejše celjenje ran, za grgranje pri ranicah v ustni votlini in žrelu, pri revmatičnih težavah priporočajo obkladke, uporabna pa je tudi v kozmetiki.

Priprava in uporaba

Posušeno rastlino uporabljamo notranje kot čaj in tinkturo, zunanje pa za grgranje, kopeli, obkladke in spiranje ust. Dodajamo jo čajnim mešanicam za ledvice in mehur.

Pozor: presličnega čaja ne smemo piti pri oslabelem delovanju ledvic ter srčni vodenici. Če imamo zvišano temperaturo zaradi vnetja sečil, moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.

Pripravki iz presličnega čaja naj bodo bolj blagi. Ne pijemo jih predolgo, vmes pa moramo delati presledke, saj so njene učinkovine močne.

Naravno škropivo iz njivske preslice proti rastlinskim boleznim: rja, plesni, škrlup, razne pršice.
Priprava: V 10 litrih vode namočimo za 12 ur kilogram sveže preslice ali 150 g posušene. Drugi dan preslico z malo te vode skuhamo, in sicer naj počasi vre 30 minut, nato pokrito počasi ohladimo ter primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. Liter čaja razredčimo s petimi litri vode. Precedimo in škropivo pršimo po rastlinah v lepem sončnem vremenu. Za krepitev rastlin dodamo še koprivo. Škropljenje lahko ponovimo, kar koristi sami rastlini.

Kopeli preslice pri potenju stopal, ozeblinah, ohlapni koži:
Veliko prgišče preslice prevremo v dveh litrih vode, pokrito stoji eno uro, nato precedimo in prilijemo pripravljeni topli kopeli, v kateri se kopamo 10 do 15 minut. Po kopeli počivamo in pazimo, da se ne prehladimo.
Pri revmatičnih bolečinah vzamemo pet žlic posušene preslice, ki jo prelijemo z vrelo vodo in eno uro pustimo stati pokrito. Pripravek nato precedimo, uporabimo kot kopel ali pa si na obolela mesta dajemo obkladke.

Pripravek čaja pri težavah z ledvicami:
Čajno mešanico pijemo 21 dni, pripravimo jo zjutraj.
Čajno mešanico sestavlja 15 g njivske preslice, 10 g pekoče koprive, 8 g šentjanževke ter 6 g korenine pirnice.

Zavremo 2,5 dl vode. Dodamo malo žličko čajne mešanice, premešamo, pokrito stoji 10 minut, nato precedimo.
Zavremo pol litra vode, ki ji dodamo ostanek čaja (namesto, da bi ga vrgli stran). To naj vre 10 minut in nato precedimo. Obe tekočini zmešamo. Tako dobimo tri skodelice čaja, ki ga pijemo trikrat dnevno, in sicer zjutraj na tešče, pol ure pred kosilom ter pred spanjem.

Odvajanje seča:
Pripravimo si čajno mešanico, in sicer: 40 g njivske preslice, 40 g smrekovih vršičkov ter 20 g korenine pirnice.
Veliko žlico čajne mešanice prelijemo s 400 ml vrele vode, premešamo, pustimo pokrito stati 15 minut. Nato precedimo in ta pripravek pijemo večkrat čez dan po dve veliki žlici pred jedjo. Čaj pijemo, dokler težave ne minejo oziroma največ do tri tedne, potem moramo prekiniti za vsaj teden dni.

Odvajanje seča in revmatične težave:
Na podoben način si lahko pripravimo čajno mešanico iz 2 dag listov mlade breze ter 2 dg njivske preslice.
Za zunanjo uporabo pa si pripravimo čaj za grgranje, spiranje ust, obkladke in kopeli.

Tudi v kozmetiki uporabljamo preslične kopeli za lepšo kožo. Veliko pest preslice prevremo v dveh litrih vode, takoj precedimo in še vroči pripravek prilijemo topli vodi za kopel, ki naj traja 10 do 15 minut. Po kopeli moramo nekaj časa počivati.

Zaradi kremenčeve kisline dodajamo preslico tudi čajni mešanici za obolela pljuča, in sicer materino dušico in ozkolistni trpotec.

Tudi pri živini lahko uporabljamo preslico pri podobnih boleznih, le da vzamemo večje odmerke.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča , njivska preslica

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.