Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Tavžentroža, vredna sto zlatnikov

Tavžentroža kot samonikla raste po sončnih travnikih, svetlih gozdnih jasah, ob poteh, v nižinah ter do nadmorske višine 1000 m. Je eno- ali dvoletnica, rada uspeva v gozdni, humusni zemlji, ne prenaša stalne mokrote in najraje ima sončno lego.
Tavžentroža kot samonikla raste po sončnih travnikih, svetlih gozdnih jasah, ob poteh, v nižinah ter do nadmorske višine 1000 m. Je eno- ali dvoletnica, rada uspeva v gozdni, humusni zemlji, ne prenaša stalne mokrote in najraje ima sončno lego.

Zelo malo je zdravilnih rastlin, ki bi bile tako poznane in cenjene predvsem v ljudski medicini. Tavžentrožo (Centarium minus moench) uporabljamo predvsem pri želodčnih težavah, odlična je kot grenčina in se zato pogosto uporablja v čajih za želodec, tudi pri pomanjkanju kisline. Njeno ime izhaja iz latinskega imena Centaurium – centum = sto in arum = zlato, kar pomeni zdravilo, ki je vredno sto zlatnikov.
Ljudska imena: Cintara, centaver, gorčica, grenka trava, griževec, kitica, svedrec, tisočica, zlati grmiček

Botanični opis rastline

Dobro poznana in cenjena rastlina spada v družino sviščevk (Gentianaceae). Kot samonikla raste po sončnih travnikih, svetlih gozdnih jasah, ob poteh, v nižinah ter do nadmorske višine 1000 m. Je eno- ali dvoletnica, rada uspeva v gozdni, humusni zemlji, ne prenaša stalne mokrote in najraje ima sončno lego.

Rastlina je zelo nežna. Iz tanke koreninice požene eno ali več do 40 cm visoko štirirobo steblo, ki se v zgornjem delu lahko razraste. Spodnji listki so kot pritlična rozeta, ki so v času cvetenja še ohranjeni. Lističi so lepi zeleni, jajčasti, stebelni listi pa so suličasti. Običajno so julija na vrhu stebelc drobni rožasti cvetovi, ki tvorijo socvetja, odpirajo se dopoldne. Ko rastlina kmalu odcveti, nastanejo mnogosemenske glavice, v katerih dozorevajo številna zelo drobna semena. Rada uspeva v ilovnatih ali peščenih tleh, da le ni preveč vlage v zemlji.

Rastlino si lahko tudi sami vzgojimo, še posebej če imamo rastlinjak, kamor lahko posejemo semena. Ker je seme zelo drobno, ga pomešamo z malo zemlje, da ga bomo čim bolj enakomerno nasejali v zabojčku. Seme kali na svetlobi, zato ga ne zagrnemo. Dovolj velike rastlinice prepikiramo. Če bomo seme sejali poleti, bomo pikirali pozimi in spomladi posadili močne rastlinice na stalno mesto. Rastlinice so občutljive na plevel, zato jih redno okopavamo.

Če je mogoče, najdemo spomladi zdrave, mlade rastlinice v naravi, jih posadimo na domačem vrtu in pazimo, da jih ne preraste plevel, ker jih potem uniči.


Zdravilni deli rastline

V zdravilne namene nabiramo zgornji cvetoči del (Herba Centaurii) od julija do septembra, ko najlepše cveti. Cvetove s stebelci porežemo nekaj cm nad zemljo, ker kasneje še enkrat požene sicer malo manjša stebelca s cvetovi in ga še takrat tudi nabiramo. Ker so koreninice nežne, jih ne pulimo, ker s tem uničujemo rastline, ki pa so že preveč prizadete, saj mnogi uporabljajo gnojila, ki uničujejo zdravilne rastline.

Cvetoča stebelca s cvetovi porežemo v lepem sončnem vremenu. Ni slabo, če pogledamo na koledar, kdaj je čas za nabiranje cvetov. Požeto rastlino takoj posušimo pri temperaturi do 40 °C, da obdrži lepo naravno barvo, cvetovi svojo značilno lepo rdeče rožnato barvo, stebelca pa se morajo lomiti, da so dovolj posušena, sicer nam lahko plesnijo in bi bil ves trud zaman. Shranimo jih v steklene ali lončene posode.

Če bi radi imeli na travniku tavžentrože, pomešamo semena med travniška semena in posejemo po travniku.


Zdravilnost tavžentrože

Zelo malo je zdravilnih rastlin, ki bi bile tako poznane in cenjene, predvsem v ljudski medicini.
Glavne učinkovine so grenčine – genciapikrin in eritrocentaurin, oleanova kislina, alkaloid gencianin, vendar še gotovo niso raziskane vse učinkovine. Uporabljamo jo predvsem pri želodčnih težavah (Stomachicum), odlična je kot grenčina in se zato pogosto uporablja v čajih za želodec, tudi pri pomanjkanju kisline. Zanimivo je, da ime tavžentroža izhaja iz latinskega imena Centaurium – centum = sto in arum = zlato, kar pomeni zdravilo, ki je vredno sto zlatnikov.

  • Pri slabokrvnosti je zelo priporočljiva čajna mešanica 20 g črne mete, 20 g timijana, 30 g tavžentrože. Čaj si pripravimo kot poparek, na dan spijemo po skodelico čaja, in sicer vsaki dve uri po eno veliko žlico. Ker vsebuje tavžentroža veliko grenčin, je čaj zelo grenak. Čaj iz same tavžentrože pa si pripravimo iz samo polovice čajne žličke zelišča ter četrt litra vode. Namočeno pustimo 8 ur v hladni vodi, nato precedimo, rahlo segrejemo in spijemo pred jedjo po dve skodelici na dan.
  • Drugače rastlina odlično vpliva na prebavo, ker se izloča več želodčnih sokov in s tem se pospeši razkroj zaužite hrane.
  • Rastlina je zelo cenjena pri ženskih težavah kot sedeča kopel pri vnetju, pri težavah z menstruacijo pa pijemo čaj.
  • Pri želodčnih težavah si lahko pripravimo tudi tinkturo iz tavžentrože; jemljemo jo po kapljicah po potrebi enkrat do dvakrat na dan po 20 kapljic.
  • Čaj za želodec: Pripravimo si čajno mešanico iz enega dela zmečkanih borovnic, dveh delov grenke deteljice ali mrzličnik ter treh delov tavžentrože. Pripravek uživamo vsaki dve uri po eno veliko žlico.
  • Tavžentroža je priporočljiva tudi pri sladkorni bolezni.
  • Pri kožnih boleznih si delamo kopeli.
  • Pozor: čaj tavžentrože pijemo vedno pred jedjo.
  • Ljudje, ki jih muči gastritis, se naj izogibajo tavžentroži.

Priprava in uporaba

Rastlina vsebuje poleg grenčin tudi eterično olje, magnezijeve soli, ki krepijo bolni želodec, preprečujejo vrenje in zaprtje.

Zaradi grenčin, ki jih vsebuje tavžentroža, jo uporabljamo za pripravo želodčnih grenčic; podobne lastnosti vsebuje tudi encijan in še nekatere druge rastline.


Vam je članek všeč?


Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.