Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Navadna smreka

V zdravilne namene uporabljamo smrekove iglice in vršičke za čaje in vitaminske napitke, zelo je poznan dober med (iz mane), eterično olje iz iglic, smola, ki jo nabiramo poleti.
V zdravilne namene uporabljamo smrekove iglice in vršičke za čaje in vitaminske napitke, zelo je poznan dober med (iz mane), eterično olje iz iglic, smola, ki jo nabiramo poleti.

Zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje navadna smreka (Picea abies), pomagajo pri izkašljevanju sluzi pri prehladih, uničujejo bakterije, lajšajo revmo, krepijo živce, mazilo iz smrekove smole pa učinkuje pri ozeblinah in revmatičnih bolečinah. Gotovo je najbolj poznan smrekov sirup, ki so ga že davno pred nami pripravljale naše babice pri prehladih in gripi v zimskem času.

Ljudska imena: čretovec, hvoja, jala, jelka, smereka, sosen, sosna ...

Botanični opis rastline

Smreka je vitko, iglasto, navpično drevo, ki zraste do 50 metrov. Veje stojijo v vodoravnih vretencih, malo visijo navzdol. Skorja je temno-siva, mlado drevje pa ima rdečkasto skorjo. Listi so iglasti, spiralno razvrščeni okrog in okrog po vejicah, v prečnem prerezu so štirikotne oblike, debeli do 1 milimeter, dolgi 2,5 centimetra, na koncu zašiljeni. Storži so viseči, zreli do 18 centimetrov dolgi in celi odpadejo z rastline. Raste po celi Evropi do 1.600 metrov visoko. V nižjih legah je pogosto nasajena. Les je lahek, mehek, uporabljajo ga v gradbeništvu, mizarstvu, za glasbila, igrače in podobno.

Zdravilni deli smreke

V zdravilne namene uporabljamo iglice in vršičke za čaje in vitaminske napitke, zelo je poznan dober med (iz mane), eterično olje iz iglic, smola, ki jo nabiramo poleti. Vendar pozor: ljudje, ki imajo srčno popuščanje ali astmo, naj ne bi uporabljali pripravkov iz smreke. Mlade poganjke oziroma vršičke nabiramo, dokler so veliki do 2,5 centimetra, ker takrat vsebujejo največ učinkovin, to je od konca aprila, maja in junija v višjih predelih alpskega pasu.

Zdravilnost

Zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje smreka, pomagajo pri izkašljevanju sluzi pri prehladih, uničujejo bakterije, lajšajo revmo, krepijo živce, mazilo iz smrekove smole pa učinkuje pri ozeblinah in revmatičnih bolečinah. Gotovo je najbolj poznan smrekov sirup, ki so ga že davno pred nami pripravljale naše babice pri prehladih in gripi v zimskem času.


PRIPRAVA IN UPORABA

V ljudskem zdravilstvu se pripravki smreke uporabljajo zelo pogosto.

Smrekov sirup

Spomladi naberemo do 2,5 centimetra dolge vršičke in poganjke. V stekleni kozarec napolnimo po plasteh vršičke, in sicer najprej damo na dno plast sladkorja ali medu, nato plast vršičkov in ponavljamo, dokler ni kozarec napolnjen, nato ga zapremo. Ker v tem času sonce še nima velike moči, imamo kozarec ponoči na toplem v kuhinji, kadar pa je čez dan sončno, ga postavimo na sonce in ga obračamo, da ga sonce obsije z vseh strani (s tem preprečimo, da se ne bi naredile grudice sladkorja, ki se ne stopijo).

Kozarec vsak dan opazujemo, pretresemo in približno v treh tednih vsebino precedimo ter tako pripravljen sirup shranimo v male kozarce v temnem in hladnem prostoru. Sirup opazujemo nekaj dni. Če bi nam slučajno zavrel, ga prevremo in dodamo malo sladkorja ter še vročega napolnimo v kozarce, ohladimo in shranimo. Če kasneje opazimo, da se je pokvaril (zavrel), ga ne smemo več uporabiti.

Tako pripravljeni sirup uporabljamo pri kašlju, boleznih dihal, izčrpanosti, vnetju grla, zato naj ne bi manjkal v nobenem gospodinjstvu.

Čaj iz iglic in vršičkov

Ko nabiramo vršičke za sirup, jih naberimo tudi za čaj, saj vsebujejo eterično olje, smolo in vitamin C. Vršičke lahko uporabimo najbolje sveže nabrane, ker vsebujejo največ učinkovin, lahko pa jih posušimo in si pripravimo napitek iz samih vršičkov oziroma jih damo v čajno mešanico pri prehladnih obolenjih.

Čaj pripravimo kot poparek. V četrt litra vrele vode namočimo za 15 minut malo žličko posušenih vršičkov ali veliko žlico svežih vršičkov. V tako pokriti posodi se učinkovine topijo v vroči vodi. Nato precedimo, osladimo z medom in počasi pijemo pri težavah z dihali, spomladanski utrujenosti in izčrpanosti, včasih pa so jih pogosto uporabljali pri tuberkulozi. Zaradi eteričnega olja so bile pogosto bolnišnice za pljučne bolnike v bližini smrekovih dreves.

Kopeli iz smrekovih iglic in vršičkov

S temi kopelmi si okrepimo živce, večamo telesno odpornost, krepimo dihala.
Priprava: v 5-litrski lonec damo dve veliki prgišči vršičkov ali iglic in jih namakamo čez dan. Zvečer si v banji pripravimo toplo vodo, pripravek precedimo, ga dodamo topli vodi in se kopamo, prvič do 10 minut. Pazimo, da se ne prehladimo. Lahko pa si pripravimo samo delne kopeli in si umivamo posamezne dele telesa. Če so vršički preveliki, jih prav tako uporabljamo, enako tudi narezane smrekove veje.


Inhalacija z eteričnim oljem smreke pri prehladih

Nnekaj kapljic smrekovega eteričnega olja damo v vročo vodo, z brisačo se pokrijemo čez glavo in vdihavamo paro. Pazimo, da se ne prehladimo ter potem počivamo.
Pazimo: pravo eterično olje je tisto, kjer je na steklenički poleg slovenskega imena olja tudi latinsko ime.

Smrekova smola

Smolo nabiramo v poletnem času, dodamo razne dodatke in dobimo odlično mazilo pri ozeblinah in revmatičnih bolečinah. Vendar moramo biti pri vtiranju previdni, da si ne poškodujemo kože.


IGLAVCI (PINATEAE)
Vrste iglavcev: smreka (Picea abies), jelka (Abies alba mille), bor (Pinus), inus, ruševje ali pritlikavi bor (Pinus mugo turra), macesen (Larix decidua), brin (Juniperus communis).
Iglavci so drevesa, golosemenke in enodomne rastline, kjer ima isto drevo moške in ženske cvetove. Vsi imajo igličaste liste in najpogosteje rastejo v hladnejših gorskih predelih. Imajo mehek, lahek les, terpentin, smole, čreslovine, eterično olje. Jantar, ki je okamnela smola izumrlih iglavcev, so v času Rimskega cesarstva uporabljali kot plačilno sredstvo in zdravilo za številne bolezni, danes pa za izdelavo nakita in dragocenih lakov. V njem so se ohranili okameneli pajki, žuželke in listi dreves izpred 50 milijonov let. Znane so tudi pinije, ki imajo v storžih užitna semena – pinjole. Vsi iglavci so enako zdravilni.

Pozor: vse vrste iglavcev so približno enako zdravilne, le tisa (Taxus baccata) je cela strupena, užiten je samo rdeči ovoj semena, pri tem pa pazimo, da ne bi pomotoma zaužili semena, ki je strupeno.

NAJBOLJ ZNANE ZDRAVILNE RASTLINE, KI JIH NABIRAMO V MAJU
  • Listi: gozdne jagode, robide, maline, mlade breze, ozkolistni in širokolistni trpotec, žajbelj, rožmarin, plahtica
  • Cvetovi: črna detelja, tudi še listi gloga, male marjetice, ranjak, tudi še listi regrata in plahtice
  • Smrekove vršičke, velike do 2,5 cm
  • Zeleni deli plešca

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča , smreka

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.