Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Trobentica - dobrohotna znanilka pomladi

Cvetove trobentic uporabljamo v kulinariki predvsem za krašenje jedi, zaradi vitaminske vrednosti lahko iz cvetov pripravljamo razne juhe, sesekljane pa dodajamo raznim vrstam zelenjave, denimo regratu, čemažu, drugim vrstam solate. Posušeni cvetovi trobentic so tudi kot okras zraven skodelice kave ali čaja.
Cvetove trobentic uporabljamo v kulinariki predvsem za krašenje jedi, zaradi vitaminske vrednosti lahko iz cvetov pripravljamo razne juhe, sesekljane pa dodajamo raznim vrstam zelenjave, denimo regratu, čemažu, drugim vrstam solate. Posušeni cvetovi trobentic so tudi kot okras zraven skodelice kave ali čaja. (Foto: Shutterstock)

Trobentica (l. Primula vulgaris ali Primula acaulis) predvsem spomladi vsebuje številne zdravilne učinkovine, ki vplivajo na dihalne poti in nam lajšajo bolezni, ki se pojavijo ob koncu zime. Lahko uporabljamo tako svežo kot posušeno, samo ali pa jo mešamo z nekaterimi drugimi zdravilnimi rastlinami.
Ljudska imena: bičica, brezstebelni jeglič, brkončica, digavček, frcanjka, golček, gospodična, igavec, jaglič, navadna trobentica, ovčica, pevčica, piskerc, pobožne deklice, žoltica ...

Botanični opis rastline

Trobentica je trajnica, visoka do 10 cm, porasla z dlačicami, v zemlji ima kratko dišavno koreniko, zelo zgodaj spomladi pa že srečamo lepe rumene cvetove, ki so na pritličnih steblih in sestavljajo po pet venčnih listov. Listi so pritlični in tvorijo rozeto. So zelo zanimivi, podolgovati, lepe zelene barve, nagubani, gosto mrežasto žilnati, rob je zavihan navzdol. Listi se zožujejo v kratek pecelj. Ko rastlina cveti od februarja do maja, so listi krajši (3 do 6 cm dolgi), kasneje pa se povečajo. Ime trobentica verjetno izhaja iz tega, da otroci v cvetove radi pihajo kot trobilo, Ime primula pa od tod, ko spomladi prvi cvetovi pokukajo iz zemlje.

Trobentica, navadni jeglič ali tudi kot brezstebelni jeglič je najštevilčnejša iz družine jegličevk, ki jih pri nas uspeva 10 vrst. Vse ostale vrste imajo do 20 cm dolgo cvetno steblo. Rastlina raste na suhih sončnih travnikih, ob grmovju ter na svetlejših delih gozda.

Zdravilni deli rastline

Marca, aprila in maja nabiramo liste, predvsem pa cvetove, prav tako tudi korenine. Predvsem mlade liste in cvetove uporabljamo sveže v kulinariki. Čeprav mladi listi niso preveč okusni, jih na drobno narezane pomešamo z drugo svežo solato, saj vsebujejo veliko vitamina C ter provitamina A. Mladi listi in korenine vsebujejo saponine, ki sicer lajšajo kašelj, vendar pri preveliki uporabi silijo na bruhanje, zato jih ne uporabljamo v velikih količinah

Predvsem cvetove uporabljamo za čaj. Ker so lepe živo rumene barve, jih tudi pravilno posušimo, da ohranijo učinkovine. Sveže cvetove naberemo v lepem sončnem vremenu, ko ni več rose in pazimo, da jih v košari ne natlačimo, saj bi jih v tem primeru poškodovali in jih ne bi več mogli uporabiti za dodatek k svežim solatam. Cvetove najbolje hitro posušimo v sušilniku ali na prepihu, da ohranijo naravno barvo. Pred cvetenjem nabiramo tudi korenine, ki jih operemo v hladni vodi, hitro posušimo in hranimo v papirnatih vrečkah ali steklenih kozarcih v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Nekateri ljudje so občutljivi na vse vrste jegličev, začne jih srbeti koža, pojavijo se izpuščaji, ki jih težko pozdravimo, zato se naj izogibajo jegličev, tako sveže kot posušene rastline.


Zdravilnost trobentice

Trobentica predvsem spomladi vsebuje številne zdravilne učinkovine, ki vplivajo na dihalne poti. To so saponin, grenčine, eterično olje, glikozid, rumenilo, flavonoidi in druge.

Kot prva spomladanska rastlina je pomembna, ker nam lajša bolezni, ki se pojavijo ob koncu zime. Lahko uporabljamo tako svežo kot posušeno, samo ali pa jo mešamo z nekaterimi drugimi zdravilnimi rastlinami.
Uporabljamo jo notranje in zunanje. Notranje proti bronhialnem katarju, kašlju, zasluzenosti, gripi. Ker čisti kri, preprečuje revmatična obolenja, proti nespečnosti, migreni, omotici. Kašelj si kmalu odpravimo, če dalj časa pijemo poparek iz cvetov po dve skodelici na dan. Na en liter vode vzamemo 10 g suhih cvetov.

Pri zunanji uporabi pa so odlične kopeli iz prevrete cele rastline, ker učinkujejo predvsem proti bolečinam v sklepih – malih členkih.


Priprava in uporaba za zdravje v kuhinji

V zdravilstvu je poznan čaj za čiščenje krvi. Spomladi si pripravimo čajno mešanico iz svežih rastlin. Vzamemo 100 g cvetov trobentic, 100 g mladih poganjkov bezga, 50 g listov pekoče koprive ter 50 g regratovih korenin. Pripravimo si poparek, in sicer za skodelico čaja vzamemo veliko žlico mešanice, čez dan popijemo po požirkih dve skodelici čaja. Čaj sladimo z medom.

Sirup proti prehladu

V stekleni kozarec damo izmenoma po plasteh sveže cvetove trobentice ter medu. Ko je kozarec napolnjen, ga pokrijemo z bombažno krpo in postavimo na sonce, da se cvetovi razkrojijo. Ker je to spomladi, sonce še nima veliko moči. Kozarec imejmo zlasti ponoči v kuhinji na toplem, da se v njem lahko vršijo kemijski procesi. Po približno štirih tednih vsebino kozarca precedimo, nalijemo v majhne stekleničke, zapremo in hranimo do enega leta v hladnem in temnem prostoru. Tako pripravljen sirup nam bo naslednjo zimo lajšal prehladna obolenja.

Čaj proti putiki

Pripravimo si čajno mešanico iz enakih delov korenine gladeža, cvetov trobentice, listov pekoče koprive ter listov jesena. Dnevno popijemo dvakrat po pol skodelice čaja. Čaj pijemo tri tedne nato prekinemo za en teden in zopet nadaljujemo.

Čaj proti nespečnosti

100 g cvetov trobentice, 50 g cvetov sivke, 30 g hmeljevih storžkov (neškropljen divje rastoči hmelj), 20 g šentjanževke ter 10 g baldrijanovih korenin. Pripravimo si preliv, in sicer za skodelico čaja vzamemo žličko in pol mešanice zelišč. Pokrito naj stoji 10 minut, nato precedimo, delno ohlajenemu čaju dodamo malo medu in ga pijemo pred spanjem, približno četrt litra.


Dodatek jedem

Cvetove trobentic in tudi malo listov uporabljamo v kulinariki predvsem za krašenje jedi, užitni pa so tudi ali zlasti v različnih mešanicah spomladanskih rastlin.

Zaradi vitaminske vrednosti iz cvetov pripravljamo razne juhe, sesekljane pa dodajamo raznim vrstam zelenjave, denimo regratu, čemažu, drugim vrstam solate. Posušeni cvetovi trobentic pa so tudi lep okras zraven skodelice kave ali čaja.

Tudi druge vrste

Poleg trobentice, ki spada med jegličevke, poznamo še več vrst, ki pa imajo podobne lastnosti. Najbolj je poznan zdravilni jeglič (Primula veris, oziroma P. officinalis), ki ima do 20 cm dolgo steblo in ima podobne lastnosti kot trobentica in tudi raste po travnikih, ob gozdovih in v grmovju.

Visoko v alpskih planinah pa raste avrikelj (Primula auricula), zaščitena in od leta 1922 zavarovana vrsta jegliča, ki cveti šele maja. Znan je tudi pod domačim imenom žvenikelj. S svojo lepoto prekrije številne gorske travnike s svojimi lepimi rumenimi cvetovi in svetlo zelenimi mesnatimi listi, ki se pogosto skrivajo, da jih ne opazijo planinci.

NAJBOLJ ZNANE ZDRAVILNE RASTLINE, KI JIH NABIRAMO APRILA
  • Nadzemni deli: stebla, listi, cvetovi: marjetica, pljučnik, vijolica, plešec
  • Smrekovi vršički
  • Lubje: krhlike in vrbe
  • Korenine: ščetica, regrat, gabez, gladež, kolmež
  • Listi: čemaž, regrat, robida
  • Cvetovi: črna detelja, divji kostanj, trobentica, zdravilni jeglič, zdravilni jetrnik, regrat, rožmarin

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.