Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pljučnik za zdrava dihala

Kot poparek pljučnik pomirja dihalne organe, če smo prehlajeni, nič pa ni narobe, če ga občasno krajši čas pijemo vsak dan. Mešamo ga lahko z drugimi zelišči, ki nam lajšajo prehladne težave zlasti v zimskem času.
Kot poparek pljučnik pomirja dihalne organe, če smo prehlajeni, nič pa ni narobe, če ga občasno krajši čas pijemo vsak dan. Mešamo ga lahko z drugimi zelišči, ki nam lajšajo prehladne težave zlasti v zimskem času. (Foto: Shutterstock)

Pljučnik (Pulmonaria officinalis) vsebuje zdravilne snovi, ki predvsem učinkujejo na dihala in je kar enakovreden ozkolistnemu trpotcu. Kot domače zdravilo tudi v lekarništvu uporabljamo že zelo dolgo tako cvetočo rastlino kot velike liste, ki učinkujejo posebno pri katarjih dihalnih poti, kašlju, gripi, bronhitisu.

Pevci naj bi vedeli, da pljučnikov čaj zdravi hripavost in vnetje v grlu, če ga pijemo ali pa grgramo. Čaj zavira vnetja, pospešuje tudi izločanje seča, blaži vnetje sluznice v prebavilih, v ustih in žrelu. Zdravi mehur, če ga pijemo kot čaj.
Ljudska imena: cmuleš, Jezusova suknjica, kuščernjak, navadna pljučnica, pikec, plučnik, ptičje seme, srčnica, velikonočnica, zajčeki, zdravilna pljučnica, pikolist

Botanični opis rastline

Pljučnik je trajnica, ki zraste do 30 cm visoko. Že marca požene iz tanke korenine kosmato pokončno steblo, na katerem so sedeči stebelni listi s kratkim pecljem ali brez njega, jajčasti, belo pegasti. Pritlični listi so na dolgih pecljih, dolgi do 10 cm in široki do 5 cm, dlakavi in na koncu zašiljeni, zelene barve, pogosto imajo belkaste ali svetlo zelene pege. Lijakasti cvetovi so združeni na vrhu stebla; najprej so rdeči, nato vijoličasti, nazadnje modri. Tako tudi najbolje spoznamo to rastlino. Cveti od marca do maja. Posebna značilnost pa je, da po cvetenju požene iz korenine večje liste s pecljem, medtem ko jih stebelni listi nimajo. Listi in stebelce so pokriti s tankimi dlačicami.

Raste po svetlih listnatih vlažnih gozdovih, v grmovju, ob robovih gozdov ter posekah. Ko rastlina cveti, nabiramo rastlinico brez korenin, ko pa odcveti, pa do junija še spodnje liste, ki jih nabiramo v lepem in suhem vremenu, saj vsebujejo mnogo kremenčeve kisline.

Zdravilni deli rastline

Nabiramo zel brez korenine ter liste in jih hitro posušimo pri temperaturi od 30 do 40 °C, lahko v sušilniku, v senci na toplem prostoru ali na krušni peči v tankem sloju, da ostane lepa zelena barva, sicer nam rada potemni, s čimer uničimo zdravilne učinkovine. Dobro posušeno rastlino hranimo eno leto v papirnatih vrečkah, kartonskih škatlah ali v vrečkah iz blaga. Največ učinkovin bo ostalo, če jo shranimo v steklenih kozarcih v temnem prostoru.
Pljučnik vsebuje zdravilne snovi, ki predvsem učinkujejo na dihala in je kar enakovreden ozkolistnemu trpotcu.

Zdravilnost pljučnika

Ta zdravilna rastlina v marcu in aprilu vsebuje pomembne zdravilne učinkovine. Največ je kremenčeve kisline, sluzi, čreslovine, saponinov, smole, raznih rudninskih soli, predvsem kalcija. Zato se lažje odkašljamo tudi pri dražečem kašlju, saj kremenčeva kislina ugodno vpliva na pljučna obolenja, podobno kot njivska preslica. Seveda ne smemo pozabiti, da se pri obolenjih vedno prej posvetujemo s svojim zdravnikom, ki nam bo pravilno svetoval glede uživanja določenih zelišč.

Kot domače zdravilo tudi v lekarništvu uporabljamo že zelo dolgo tako cvetočo rastlino kot velike liste, ki učinkujejo posebno pri katarjih dihalnih poti, kašlju, gripi, bronhitisu. Pevci naj bi vedeli, da pljučnikov čaj zdravi hripavost in vnetje v grlu, če ga pijemo ali pa grgramo. Čaj zavira vnetja, pospešuje tudi izločanje seča, blaži vnetje sluznice v prebavilih, v ustih in žrelu. Zdravi mehur, če ga pijemo kot čaj.

Priprava in uporaba

Pljučnik uporabljamo v zdravilne namene ter v kulinariki zgodaj spomladi. Rastlina ima na listih značilne lise, ki nas spominjajo na pljuča; od tod tudi ime rastline. V antiki so mislili, da rastlina zdravi tiste dele telesa, ki jim je podobna.

V kuhinji uporabljamo samo zelo mlade sveže pritlične liste kot dobro zdravo spomladansko zelenjavo, vendar nimajo značilnega vonja. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, sveži sok pa vsebuje odlične hranljive snovi ter vitamina A in C. Iz mladih svežih listov si lahko pripravimo solato ali špinačo.
Drugače rastlino uporabljamo za pripravo čaja, kot prašek ali sok.

Pljučnikov čaj

Rastlino najpogosteje pripravljamo kot čaj, ki ga lahko pijemo samega ali pa v drugih čajnih mešanicah. Kot poparek si čaj pripravimo tako: zavremo četrt litra vode, odstavimo od ognja in prelijemo z zvrhano čajno žličko posušenega zelišča. Posodo pokrijemo in pustimo stati 15 minut, da se učinkovine topijo v vodi. Nato precedimo in ko ni prevroč, lahko dodamo malo medu ali pa se navadimo piti kar grenak čaj. Pijemo počasi.

Pri prehladu lahko spijemo na dan tudi do tri skodelice čaja. Še več zdravilnih učinkovin se izluži, če zelišče namočimo zvečer v hladno prekuhano vodo in pustimo stati čez noč v pokriti posodi. Zjutraj segrejemo do vrelišča in nato precedimo ter pijemo počasi, kajti če zaužijemo preveč tekočine naenkrat, se odvečna izloči, s tem pa tudi učinkovine. Pljučnikov čaj učinkuje podobno kot čaj ozkolistnega trpotca.

Kot poparek pomirja dihalne organe, če smo prehlajeni, nič pa ni narobe, če ga občasno krajši čas pijemo vsak dan. Mešamo ga lahko z drugimi zelišči, ki nam lajšajo prehladne težave zlasti v zimskem času.

Pri boleznih pljuč in bronhijev si lahko pripravimo čajno mešanico iz naslednjih rastlin:
100 gramov pljučnika, 100 gramov listov suličastega trpotca, 50 gramov pekočih kopriv, 50 gramov njivske preslice.

Vsa ta zelišča dobro zmešamo, hranimo v suhem, temnem prostoru, najbolje v steklenem kozarcu, ter si čaj pripravljamo kot poparek (kot je opisano pri uporabi samega pljučnika). Na dan popijemo do tri skodelice tega čaja, ko pa nimamo več težav s prehladom, si lahko pripravimo še katero drugo čajno mešanico.
Na splošno je dobro, da po približno treh tednih pijemo še katere druge čajne mešanice ravno zaradi učinkovin, ki jih vsebujejo rastline.

Čajna mešanica pri težavah s pljuči: enaki deli pljučnika, ozkolistnega trpotca, koprca. Čaj pijemo čez dan vsaki dve uri po eno veliko žlico.

V ljudskem zdravilstvu so včasih dajali pastirji posušeni pljučnik živini v vodo, če je bolehala za kašljem.


Sveži pljučnikov sok

Primeren je pri hripavosti ter vnetju grla in glasilk, zato je priporočljiv za pevce. Sveži sok je lahko pri prehladu pomešan z medom.


Prašek

Posušeno rastlino zdrobimo v prašek, saj ko je rastlina popolnoma suha, jo je količinsko zelo malo in jo potem zdrobimo ter uporabimo z medom za prehlade. Včasih so ga v obliki praška uporabljali kot posip za celjenje ran.

Najbolj znane zdravilne rastline, ki jih nabiramo marca

Marca se narava počasi prebuja in v tem času bomo že našli nekaj malega zelišč, kot so:
bezgovo lubje, korenine gabeza, hrena, jegliča, bodeče neže, potrošnika, srčne moči, petoprstnika, regrata in ščetice, cvetove jegliča, trobentice, jetrnika in dišeče vijolice, zel bršljanaste grenkuljice, vodno krešo in liste bele omele.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča , zdravilne rastline

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.