Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravilne rastline na domačem vrtičku in balkonu, 1. del

Nekatera zelišča lahko gojimo na našem vrtičku ali pa v loncih na balkonu ali okenskih policah. Pogosto so to dišavnice in začimbnice, ki jih tudi lahko uporabljamo sveže pozimi, kajti zeliščem, ki jih gojimo pod streho čez leto, malo podaljšamo dobo rasti, predvsem nekaterim enoletnicam.
Nekatera zelišča lahko gojimo na našem vrtičku ali pa v loncih na balkonu ali okenskih policah. Pogosto so to dišavnice in začimbnice, ki jih tudi lahko uporabljamo sveže pozimi, kajti zeliščem, ki jih gojimo pod streho čez leto, malo podaljšamo dobo rasti, predvsem nekaterim enoletnicam. (Foto: Shutterstock)

Nekatera zelišča lahko gojimo na našem vrtičku ali pa v loncih na balkonu ali okenskih policah. Pogosto so to dišavnice in začimbnice, ki jih tudi lahko uporabljamo sveže pozimi, kajti zeliščem, ki jih gojimo pod streho čez leto, malo podaljšamo dobo rasti, predvsem nekaterim enoletnicam. Veliko zdravilnih rastlin nabiramo na naravnih rastiščih, ker pa jih je vedno manj, jih seveda gojimo predvsem za lastne potrebe na vrtovih, za prodajo pa moramo imeti večje količine in jih zato gojimo na večjih površinah na njivi. Za saditev moramo imeti dovolj kakovostnega semena oziroma sadik.

Najboljši zeliščni vrt je sončen na prepustni prsti

Že stoletja so zelišča najstarejše rastline na vrtu, kot začimbe so jih uporabljali kuharji za začimbe, zdravniki za bolezenske težave, poleg tega so bila osnova za kozmetiko, danes pa nam tudi lepšajo vrt zaradi lepih listov in cvetja.

Veliko vrtnih zelišč raste v naravi ob sredozemskih obalah, kjer so vroča poletja in mile zime, potrebujejo sončno lego ter dobro prepustno zemljo pH vrednosti med 6,0 in 7,5. Pri nas na celini pa dolge zime močno poškodujejo korenine in s tem tudi celotno rastlino, vendar so tudi izjeme, ker nekaj zelišč potrebuje senco in dovolj vlage.
Najboljši je zeliščni vrt, ki gleda na jug, kjer je dovolj sonca. Oblika vrta je odvisna od prostora, ki mu ga namenjamo. Grede naj ne bodo preširoke, saj potem ne moremo pobirati pridelkov. Pri dostopu z ene strani naj bo greda široka do enega metra, dolžina pa je za začetek dovolj dva metra. Za dober pridelek je primerna prepustna prst.

Nekateri uporabljajo dvignjene grede, ker se spomladi hitro ogrevajo. Tja sadimo ali sejemo predvsem enoletnice. Ob dvignjeni gredi laže trgamo cvetove in liste, saj se nam ni treba tako sklanjati. Če imamo v bližini še prostor, kjer radi posedamo, nas vonjave zelišč tudi pomirjajo.

Potrebujemo tudi zaščito

Mnoga zelišča so odporna proti škodljivcem ter boleznim, saj vsebujejo eterična olja, ki so odlično obrambno sredstvo. Vse rastline le niso tako odporne, zato jim moramo mehansko odstraniti škodljivce, v vrtu pa si pomagamo z naravnimi pripravki iz zelišč (listi koprive, njivske preslice, pelina, gabeza, cvetočega vratiča, paradižnikovi listi, cvetovi baldrijana, čebula, česen ...).
Odpadle liste in stebla sproti odstranjujemo in odlagamo na kompostni kup. Od spomladi naprej redno odstranjujemo plevel, da nam ne preraste, pobira vlage in hranilnih snovi ter moti videz urejenega vrta. Če je huda zima, z grede poberemo lovorin in rožmarin ter ju prenesemo v zavetje, da nam ne pomrzneta.


Spomladi si začnemo pripravljati sadike

Sadike lahko kupimo v loncih ali pa jih sami namnožimo s semenom, z delitvijo korenin ali pa si pripravimo podtaknjence. Običajno seme sejemo spomladi, iz njih pa lahko vzgojimo trajnice, enoletnice ali dvoletnice. Semena prekrijemo z zemljo v približni debelini njihove trikratne velikosti. Seme z razpršilnico zalijemo, da je prst vlažna, vendar ne mokra. Lahko pa seme sejemo že prej v lončke, predvsem tiste, ki počasneje rastejo (kraški šetraj) ali pa rastline, ki za kalitev potrebujejo dovolj toplote (bazilika). Zemljo v posodi prej malo navlažimo in pokrijemo s polivinilom, dokler seme ne vzklije. Nato jih postavimo na okensko polico, da se pri svetlobi okrepijo. Ko so dovolj veliki, jih prepikiramo in redčimo, da bomo imeli močne rastline.


Meto posadimo v zemljo v loncu

Nekaterih zelišč ne bomo imeli na gredi, ker nam s koreninami hitro zavzamejo veliko prostora in se prehitro namnožijo, kot denimo meta. Poznamo najmanj 50 vrst mete; na naših vrtovih sta najbolj poznani poprova in klasasta meta. Gojimo jo v loncu ali vedru, ki ju zakopljemo v zemljo in ko preraščajo korenine, jih sproti trgamo in odstranjujemo ter odlagamo v kompost.

Poprova meta (Mentha piperita) je trajnica, ki zraste do enega metra v višino. Steblo je štirirobo in se razrašča že pri zemlji. Korenine imajo številne živice, ki se razraščajo pod zemljo in na površini in s tem se vrsta zelo hitro širi, če je ne ustavimo s pravilnim sajenjem. Ne sadimo je na prosto, marveč v posode ter korenine sproti odstranjujemo. Rastlina je zelo cenjena tudi v drugih državah: Nemčiji, Angliji, Rusiji, na Japonskem, a prav tako tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo pepermintovih bombonov.

Postaja vedno bolj pomembna zdravilna rastlina in dišavnica, zaradi osvežujočega vonja je zelo zaželena na vrtu. Je nezahtevna za gojenje, rada ima topla, sončna in vlažna tla, na višini nad 700 metrov nadmorske višine pa ne uspeva dobro, ker je za njo že prehladno in prevetrovno.

Poprovo meto lahko sadimo v jeseni ali spomladi do 10 cm globoko in v vlažno zemljo, med vrstami pustimo 60 cm. Jesensko sajenje nam daje visoki pridelek, če jo le pravilno negujemo, to je okopavamo, da nam ne preraste zel. Zalivamo, zaščitimo jo tudi pred škodljivci, saj jo zelo rada napade rja, ki se najprej pojavi na spodnjih listih in se potem hitro razširi na ostale dele rastline. V tem primeru je najboljše, da jo požanjemo.

Za domačo uporabo jo porežemo tik pred cvetenjem, ker je v listih takrat največ eteričnega olja, saj predvsem zato gojimo to rastlino. Priporočljivo je, da rastlino porežemo do 5 cm nad zemljo v lepem suhem vremenu, sušimo v temnem zračnem prostoru ali pri temperaturi v sušilniku do 40 °C, sicer eterično olje izhlapi. Če bi trgali s stebla posamezne liste in jih dali sušiti, bi potemneli in rastlina ne bi bila uporabna, ker ne bi imela lepe naravne barve. Posušeni rastlini odberemo liste, ki so lepe zelene barve brez temnih in rumenih listov.

Pravilno nabrana, posušena in shranjena rastlina vsebuje od 1 do 3 odstotke eteričnega olja, ki vsebuje največ mentola. Po nekaterih raziskavah je najboljša meta iz Ukrajine, ker ima največ učinkovin.
Poprovo meto uporabljamo proti bolečinam v želodcu, pospešuje pa tudi izločanje in nastajanje žolča. Je sestavina mnogih čajnih mešanic za izboljšanje okusa, poleg tega se veliko uporablja v kozmetiki, farmacevtski industriji in v kulinariki za pripravo omak, ledenih pijač, sladoledov in sadnih solat.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zelišča , zdravilne rastline

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.