Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Krepčilni navadni brin

Brinove jagode imajo prijeten aromatičen vonj. Sveži plodovi niso primerni za uživanje in niso okusni. Uporabljajmo posušene, in sicer za pridobivanje eteričnega olja ter za izdelavo brinovca, za začimbo in za zdravilo. Zdrobljeni suhi plodovi so odlična začimba za pripravo divjačine, cele jagode tudi dajo v kad s kislim zeljem. Ker imajo jagode močan diuretičen učinek, jih uporabljamo kot zdravilo v obliki čajev, sokov in celo marmelad.
Brinove jagode imajo prijeten aromatičen vonj. Sveži plodovi niso primerni za uživanje in niso okusni. Uporabljajmo posušene, in sicer za pridobivanje eteričnega olja ter za izdelavo brinovca, za začimbo in za zdravilo. Zdrobljeni suhi plodovi so odlična začimba za pripravo divjačine, cele jagode tudi dajo v kad s kislim zeljem. Ker imajo jagode močan diuretičen učinek, jih uporabljamo kot zdravilo v obliki čajev, sokov in celo marmelad. (Foto: Shutterstock)

Brinove jagode so staro in že od nekdaj cenjeno zdravilo. Najprej so jih uvrščali v skupino zdravilnih rastlin, ki ženejo na vodo (diuretik), vendar je danes znanih več mnogo učinkovitejših diuretikov. Primeren je še pri začetnih shujševalnih kurah in zlomu gležnja. Danes je bolj pomemben vpliv brina (L. Juniperus communis) na presnovo, zato ga uporabljamo za zdravljenje bolezni obrabljenih sklepov. Sklep postane prožnejši, se giblje, verjetno preprečuje tudi napredovanje bolezni.
Ljudska imena: borovica, brina, navadna brina, smrekva, smolovec, smrlin, žegnano drevesce, brije ...

Botanični opis rastline

Navadni brin je zelo različen po rasti, obliki in velikosti, pa tudi po obliki iglic. Je žilav, vedno zelen grm, visok od 50 cm do sedem metrov. Listi so igličasti, dolgi od enega do dveh centimetrov, v začetku so svetlo zeleni, pozneje potemnijo, zgoraj imajo po sredi modrikasto belo črto, so štrleči in po trije skupaj nameščeni v vretencih. Cvetovi so enospolni, na nekaterih rastlinah so moški, na drugih pa ženski. Iz ženskih cvetov se razvijejo kroglasti, kot grah veliki mesnati plodovi – okrogla brinova jagoda, ki je prvo leto zelena in jajčasta, drugo leto pa temno modro rjava, okrogla z modrim poprhom (belkasta plast voska).

Lahko je tudi trileten razvoj od cveta do zrelega plodu. Tako lahko na isti rastlini najdemo zrele in še zelene plodove. Cveti aprila in maja, zori pa v jeseni oktobra drugo leto. Lahko pa brin ne cveti in ne rodi vsako leto in pogosto preneha za več let. Pri nas uspeva po svetlejših iglastih gozdovih, kamnitih krajih, posebno na Krasu. Za zemljo ni izbirčen, zato ga najdemo na grmičastih, neobdelanih, suhih in zapuščenih tleh od nižinskega do gorskega pasu. Uporabljamo ga kot okrasno rastlino za skalnjake, vrtove in javne nasade.


Zdravilni deli rastline

Pri brinu so zdravilni vsi deli rastline. Celotna rastlina ima značilen aromatičen vonj. Les prijetno diši. Balzamov duh razširjata goreči les in igličje.

Jagode imajo prijeten aromatičen vonj. Njihov okus je najprej sladkast, nato grenko sladek, dišaven in smolnat hkrati. Sveži plodovi niso primerni za uživanje in niso okusni. Rajši uporabljajmo posušene, in sicer za pridobivanje eteričnega olja ter za izdelavo alkoholne pijače brinovca, za začimbo in za zdravilo. Zdrobljeni suhi plodovi so odlična začimba za pripravo mesa, posebej divjačine, cele jagode pa tudi dajo v kad s kislim zeljem, v skandinavskih državah pa iz jagod izdelujejo tudi pivo.

Ker imajo jagode močan diuretičen učinek, jih uporabljamo kot zdravilo v obliki čajev, sokov in celo marmelad. Zrele, neovele in neporjavele jagode (Fructus Juniperi) nabiramo predvsem oktobra oziroma do začetka zime. Sušiti jih ne smemo na soncu, tudi ne pri umetni svetlobi, ampak na zračnem podstrešju na lesah. Suhe spravimo v tesno zaprte lesene posode ali steklene kozarce, ki pa morajo biti popolnoma suhi, prav tako pokrovi.
Brinove iglice in vršičke ter brinov les mladih vej nabiramo in sušimo od aprila do konca julija, shranjujemo jih kakor jagode.

Brinovo eterično olje (Oleum Juniperi) iz plodov kupimo v lekarni. Brinov cvet (Spiritus Juniperi) je sestavljen iz enega dela brinovega olja in treh delov vinskega žganja, včasih dodajo še en del destilirane vode. Ne smemo ga zamenjati z brinovcem, ki ga kuhajo iz brinovih jagod, podobno kot žganje iz drugega sadja.

Brinovo tinkturo (Tinktura Juniperi) dobimo, če namakamo brinove jagode v alkoholu ali žganju. Brinov sok (Succus Juniperi) pa naredijo iz jagod, ki jim po potrebi lahko dodajo še sladkor. Ljudsko zdravilstvo včasih uporablja tudi korenine.

PAZIMO:
Ljudje, bolni na ledvicah, ter nosečnice naj ne uživajo nobenih brinovih pripravkov, še posebej ne brinovega olja, če jim tega ne dovoli ali svetuje zdravnik. Tudi človeku z zdravimi ledvicami ne smemo dajati brina več kot šest tednov.


Učinkovine in zdravilne snovi

Suhi plodovi vsebujejo 1 do 2 % eteričnega olja, grenčino juniperin, smole, čreslovino, sladkor, razne organske kisline, pektin in nekatere elemente, kot so kalij, kalcij in mangan. Mladi poganjki in iglice vsebujejo vitamin C, zato si iz njih pripravimo vitaminske napitke ali čaje.


Zdravilnost

Brinove jagode so staro in že od nekdaj cenjeno zdravilo (omenjajo ga že 1577). Najprej so jih uvrščali v skupino zdravilnih rastlin, ki ženejo na vodo (diuretik), vendar je danes znanih več mnogo učinkovitejših diuretikov. Primeren je še pri začetnih shujševalnih kurah in zlomu gležnja.

Danes je bolj pomemben vpliv brina na presnovo, zato ga uporabljamo za zdravljenje bolezni obrabljenih sklepov. Sklep postane prožnejši, se giblje, verjetno preprečuje tudi napredovanje bolezni.

Za presnovo je znan zelo preprost način jemanja brina, in sicer uporabimo posušene brinove jagode, ki jih zgrizemo po rastočem in padajočem številu, po dr. R. F. Weissu vzamemo trikrat na dan po eno jagodo in vsak dan povišamo za eno jagodo, dokler ne pridemo do trikrat na dan po 30 jagod, nato gremo spet nazaj do ene jagode. Ta preprosta in malo zoprna metoda se je obdržala v mnogih krajih do danes.

Brinov cvet uporabljamo predvsem za vtiranje pri revmatičnih boleznih. Brinovo žganje, ki ga dobimo z destilacijo, ter tinktura brinovih jagod, ki jo dobimo, če namakamo jagode v žganju, sta priljubljeni ljudski zdravili za pokvarjen želodec in bronhialni katar; pri revmatičnih boleznih pa predvsem kot vtiralo.

Brinovo olje - ponovno odkritga skrivnost naših babic

Brinovo olje so kot eno izmed stvari, ki nikakor ne smejo manjkati v hiši, zelo dobro poznale naše babice in mame. Uporabljale so ga kot eno izmed najdragocenejših olj, ki pomagajo pri želodčnih težavah, bolečinah v trebuhu, trebušnih krčih, vnetju slinavke in predmenstrualnih težavah.

Olje uporabljamo tako, da obolelo mesto z njim enostavno namažemo oziroma eno kapljico olja zaužijemo s kozarcem tople vode.

Brinovo olje se velikokrat uporablja tudi za razkužitev oziroma dezinfekcijo črevesja in vzpostavljanje energijskega sistema v srčno-žilnem sistemu. Ena sama kapljica brinovega olja vzpostavi regulacijo tekočin v steni želodca in v črevesju, kar pospeši razkroj hrane, hkrati pa se vzpostavi bazičnost v črevesju, s čimer se prepreči nadaljnji razvoj bakterij in bacilov.

Na ta način brinovo olje pomaga kot naravni pripomoček pri uravnavanju želodčne kisline, ki je velikokrat vzrok najrazličnejših kožnih in tudi kroničnih obolenj. Pri brinovem olju je tudi potrebno vedeti, da obstaja nevarnost reakcije in ga zato pri kroničnih ledvičnih težavah odsvetujejo. Kopeli iz iglic in vršičkov okrepijo ves krvni obtok.

Priprava čaja iz brinovih jagod

Eno čajno žličko zmečkanih jagod damo v skodelico vrele vode, pokrito pustimo 10 minut, nato odcedimo in čez dan spijemo po požirkih eno do dve skodelici. Pri želodčnih in črevesnih težavah ter sladkorni bolezni pijemo nesladkan čaj, pri boleznih dihal in za izboljšanje presnove pa dodamo žličko medu.

Ljudsko zdravilstvo že od nekdaj ceni brinove jagode za preprečevanje kuge, kolere in drugih kužnih bolezni, kar še danes velja, saj je žvečenje jagod najboljše zdravilo zoper vse okužbe. Žvečenje brinovih jagod prežene pekočo zgago. Kapljica brinovega olja v kozarcu mlačne vode (izplakovanje) pomaga pri neprijetnem zadahu iz ust. Za čiščenje zraka v sobah dajemo stolčene jagode na žareče oglje.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča , brinove jagode

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.