Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravilni ognjič

Mazilo iz ognjiča uporablja ljudska medicina že zelo dolgo in tudi za veliko bolezni, ker obnavlja celice, naj ne bi manjkalo v nobenem gospodinjstvu. Uporabljamo ga pri krčnih žilah, vnetju ven, ozeblinah, glivičnem obolenju stopal, krastah v nosu.
Mazilo iz ognjiča uporablja ljudska medicina že zelo dolgo in tudi za veliko bolezni, ker obnavlja celice, naj ne bi manjkalo v nobenem gospodinjstvu. Uporabljamo ga pri krčnih žilah, vnetju ven, ozeblinah, glivičnem obolenju stopal, krastah v nosu. (Foto: Shutterstock)

Zaradi mnogih zdravilnih učinkovin spada ognjič (Calendula officinalis) med zelo dragocena zdravilna zelišča. Po učinku je močno podoben arniki, predvsem kot zelišče za rane, vendar je še bolj zdravilen. Znano je, da ognjič obnavlja celice. Pravilno posušena, nabrana in shranjena rastlina vsebuje mnogo važnih učinkovin, čeprav do danes še niso vse dovolj raziskane.
MarjanaLjudska imena: babji prstanec, primožek, neven, meseček, rigelc, ringelc, obroček, ognjec, vremenar, smrdljivka, vrtni ognjič ...

Botanični opis rastline:

Ognjič je enoletna lepljiva rastlina iz družine nebinovk. Ima do 60 cm visoko, pokončno, vejnato, štirirobo, robato, kratko, dlakavo steblo. Listi so premenjalni, suličasti, nekoliko mesnati, mehko dlakavi in objemajo steblo. Do štiri centimetre široki cvetni koški so oranžno rumeni, jezičasti cvetovi so rumeni do oranžni. Če je rastlina po sedmi uri zaprta, baje napoveduje dež. Cvetni koški se zjutraj odprejo in zvečer zaprejo.

Rastlina je značilnega vonja in okusa ter aromatična. Cveti od junija do konca oktobra, vendar so najlepši cvetovi v juliju in avgustu. Najraje raste na soncu, sicer je rastlina glede kakovosti tal skromna.
Raste v Sredozemlju in na Kanarskih otokih po njivah in travnikih, že od 12. stoletja pa ga gojijo po vrtovih za okras in v zdravilne namene. V nekaterih deželah so ga sejale kmečke žene okoli svojih domačij, da bi ugajale moškim.

Gojenje ognjiča je enostavno, več pozornosti zahteva pobiranje cvetov in sušenje. Za rast potrebuje dovolj toplote in vlage, slabo uspeva v peščenih in zamočvirjenih tleh. Za gojenje obdelamo zemljo v jeseni, sejemo pa marca ali aprila. Do 5 cm visoke rastline razredčimo, večkrat okopljemo. Ko začne cveteti, odstranimo rastline, ki nimajo polno razvitih cvetov, s čimer zagotovimo kakovostne cvetove ob obiranju. Njegova bližina ugodno vpliva na vrtnine. Če jeseni pustimo, da seme dozori, drugo leto raste samosevno. Dobro posušene cvetove shranimo v temnih, suhih, zaprtih posodah (stekleni kozarci).


Zdravilni deli ognjiča

V zdravilne namene nabiramo cvetove (Flores calendulae), za pripravo mazila pa lahko še tudi liste (Folia calendulae).

Rumene cvetove poberemo le ob sončnem vremenu, ki naj traja že nekaj dni, sušimo v senci na prepihu. Nato potrgamo ognjeno oranžne jezičaste cvetove in jih previdno do konca posušimo, najbolje pri naravni toploti. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo cvetne koške ter liste s stebli. Dobro posušene cvetove hranimo v suhem in temnem prostoru, da ohranijo barvo in vse učinkovine, najbolje v zaprtih posodah – stekleni kozarci.

Znano je, da ognjič obnavlja celice. Pravilno posušena, nabrana in shranjena rastlina vsebuje mnogo važnih učinkovin, čeprav do danes še niso vse dovolj raziskane. Najvažnejše so: eterična olja, grenke snovi (kalenulin), flavonoidi, maščobna olja, beljakovine, sladkorji, sluz, karoten, likopen, karotinoidna barvila, smole, saponin, fosfate, jabolčno, salicilno, oleanolno kislino ter druge rudninske snovi.

V gospodinjstvu ponekod cvetovi nadomeščajo dragi žafran za obarvanje sira in masla, mlade cvetove dodajajo solatam in omletam. Prav tako zelo mlade liste lahko uporabimo za solato, jezičaste rumene cvetne dele (listke) za obarvanje riža, potice, mleka ...


Zdravilnost

Zaradi mnogih zdravilnih učinkovin spada ognjič med zelo dragocena zdravilna zelišča. Sveža rastlina ima posebno oster vonj, okus je grenkoben. Že v prejšnjih časih so bili cvetovi in listi zdravilni.

Po učinku je močno podoben arniki, predvsem kot zelišče za rane, vendar je še bolj zdravilen. Uporablja se zunanje pri čirih, gnojnih in težko celečih se ranah, kožnih vnetjih, bradavicah, opeklinah, vnetju v ustni votlini in grlu, vnetju očesne veznice. Notranja uporaba je tudi zelo široka pri želodčnih in črevesnih boleznih, želodčnih krčih, čirih, vnetju debelega črevesa, žolčnika, žolčevoda, mehurja in ledvic, pri kašlju in ženskih boleznih. Vendar čaj težko prenašajo nekateri želodčni bolniki. V preteklosti so ga zdravniki predpisovali ljudem, ki so zboleli za rakom.

Zelo mlade liste lahko uporabimo za solate, jezičaste rumene cvetne dele (listke) pa za obarvanje riža, potice, mleka …


Priprava in uporaba

Ognjič uporabljamo za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu, notranje in zunanje v obliki čaja, tinkture, mazila, svežega soka ali sedeče kopeli ter obkladkov.

Poparek za grgranje: veliko žlico posušenih cvetov prelijemo z 2 dl vrele vode, pustimo 10 minut pokrito, da se učinkovine raztopijo v vodi, nato precedimo in ko ni prevroče, večkrat na dan grgramo.

Čaj si pripravimo tako, da poparimo veliko žlico svežih ali malo žličko posušenih cvetov s četrt litra vrele vode, pustimo pokrito deset minut, nato precedimo. Na dan lahko popijemo počasi tri skodelice nesladkanega čaja.
Čaj čisti kri, obnavlja celice, pomaga zdraviti nalezljivo zlatenico in s tem tudi jetrna obolenja, pomaga pri virusnih obolenjih in izločanju bakterij, je milo odvajalno sredstvo. Čaj priporočajo tudi pri božjasti, bledičnosti, splošni oslabelosti.

Tinkturo si pripravimo iz domačega žganja in cvetov. Namočeno pustimo stati pri temperaturi 20 °C najmanj tri tedne, da se učinkovine izlužijo. Tinktura, razredčena s prekuhano vodo v obliki obkladkov, pomaga pri ranah, podplutbah, zmečkaninah, pretegnjenih mišicah, preležaninah, oteklinah, lajša težave pri rakastih čirih.

Ognjičev sok mora biti vedno sveže pripravljen. Iz svežih cvetov, listov in stebel iztisnemo sok, ki ga jemljemo pri otrdelih prsnih žlezah, sok primešamo mleku in ga pijemo zjutraj po požirkih.

Sedeče kopeli si pripravimo iz svežega ali suhega zelišča. Čez dan namočimo v 6 do 8 litrov hladne vode 100 g suhega zelišča ali dve veliki prgišči sveže rastline. Zvečer pogrejemo do vrelišča, precedimo in dodamo vodi za sedečo kopel. Voda pri kopanju mora segati preko ledvic. Po kopeli (do 20 minut) je najbolje, da se ne obrišemo, ampak ogrnemo z veliko brisačo in počivamo v topli postelji eno uro, da se spotimo. Ne smemo se prehladiti.

V ljudskem zdravilstvu je zelo poznano zdravilo mazilo iz ognjiča, ki si ga pripravimo na vodni kopeli iz svežih cvetov, lahko tudi dodamo liste. Rastlino drobno narežemo, dodamo vroči nesoljeni trebušni svinjski masti (salo). Na vodni kopeli rahlo kuhamo 10 minut, čez noč pustimo pokrito na hladnem prostoru, da se izlužijo zdravilne učinkovine. Zjutraj rahlo pogrejemo in precedimo skozi gazo ter shranimo v lončke, najbolje lončene v hladilniku do enega leta.

Mazilo uporablja ljudska medicina že zelo dolgo in tudi za veliko bolezni, ker obnavlja celice, naj ne bi manjkalo v nobenem gospodinjstvu. Uporabljamo ga pri krčnih žilah, vnetju ven, ozeblinah, glivičnem obolenju stopal, krastah v nosu.

Vendar pa nobene bolezni ne smemo zdraviti brez posveta s svojim zdravnikom.

Ljudsko zdravilstvo priporoča ognjičevo mazilo za zdravljenje domačih živali za rane, čire, otekline.

Je tudi lepa okrasna rastlina za gredice, rezano cvetje, obrobke.

Čajna mešanica pri želodčnem čiru: vzamemo enake dele ognjiča, hrastovega lubja, velike koprive in zdravilnega jetičnika. Dnevno popijemo po požirkih dve skodelici čaja, ki si ga pripravimo kot poparek iz dveh čajnih žličk čajne mešanice ter dveh skodelic prekuhane vroče vode.

Z izvlečki iz cvetov si lahko pobarvamo lase v svetlejše.

Cvetove dodamo vodi za kopanje, ker je odličen za nego kože. Tudi razpokane roke si kopamo v tem čaju.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ognjič , zdravilne rastline

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.