Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Regrat

Regrat je znana rastlina naših travnikov. Čeprav velja za nadležen plevel, je zelo zdravilna rastlina. Pri nas raste kar pet različnih vrst regrata.
Regrat je znana rastlina naših travnikov. Čeprav velja za nadležen plevel, je zelo zdravilna rastlina. Pri nas raste kar pet različnih vrst regrata. (Foto: Shutterstock)

Zaradi velike uporabnosti v prehrani in v zdravilstvu regrat (Taraxacum officinale) že marsikje tudi gojijo. Za rast ni zahteven, gojen pa daje veliko večji in boljši pridelek. Zagotoviti moramo predvsem dober razvoj koreninskega sistema in s tem velik in kakovosten pridelek, ki ga lahko jemo čez vse leto. Ponekod ga nabirajo ali celo gojijo za nadomestek kave brez kofeina.

Ljudska imena: regvat, jajčar, farška plata, mlečec, rumena reva, lederče, levji zob (zaradi značilnih nazobčanih listov), števnica, solatnik, žoltenica, smolika, otavčič, žentenje …

Botanični opis rastline

Regrat je znana rastlina naših travnikov. Čeprav velja za nadležen plevel, je zelo zdravilna rastlina. Spomladi se najbolj razveselimo nežnih zelenih listov kot zdravo spomladansko solato. Je trajnica. Globoko v zemlji ima do 20 cm dolgo in do 2 cm debelo, okroglo, valjasto, na zunaj rjavo, na prerezu pa belo koreniko, ki je močno mlečnata. Iz korenike zraste pritlična rožica s podolgovatimi listi, iz sredine požene pokončno, votlo, 15 do 20 cm visoko, gladko in mlečno steblo, ki se končuje v cvetno glavico – rumeni cvetni košek. Iz njih se razvijejo kroglasti plodovi, imenovane rožke, ki so lučke, v katere radi pihajo otroci. Pri nas raste pet vrst regrata.

Zdravilni deli regrata

Nabiramo predvsem korenine in liste, manj cvetne popke in cvetove. V zdravilne namene uporabljamo lahko celo zelišče skupaj s korenino L. Radix taraxaci cum herba ali samo korenino L. Radix taraxaci.

V kulinarične namene pa predvsem svežo rastlino – zelene liste. Liste lahko nabiramo skozi vse leto, kajti po vsakem rezu zrastejo novi, 3 do 4-krat na leto. Poleg priljubljene solate lahko zelene sveže liste uporabimo kot prikuhe, za juho, za izdelavo zeliščnega piva, v sendvičih. Korenine si skuhamo kot krompir, jemo lahko tudi surove ali pa jih pražimo in dobimo okusen kavni nadomestek. Iz cvetov pripravimo medu podoben sirup, ki je zelo priporočljiv pri želodčnih težavah, iz listov in cvetov pa si pripravimo regratovo vino. Trdne cvetne popke vlagamo kot kapre.

Za zdravljenje nabiramo liste v lepem sončnem vremenu, ko ni več rose in jih posušimo v senci, pri nizki temperaturi do 40 °C, da obdržijo lepo, zeleno barvo. Suhe zdrobimo in shranimo v zaprti posodi, da so zavarovani pred svetlobo in vlago.

Korenine izkopavamo najbolje v jeseni ali v začetku pomladi, ko vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Iz svežih korenin odstranimo zemljo, jih očistimo, operemo v hladni vodi, da se ne uničijo učinkovine, nato jih razrežemo ali obesimo na vrvico in posušimo v senci tudi do 40 °C ter posušene spravimo v suh, zračen prostor v papirnate vrečke, kartonaste škatle ali najbolje v steklene kozarce.

Ko kopljemo korenine, pazimo, da jih preveč ne ranimo, da se ne izcedi sok. Tudi ko jih operemo, porežemo liste vedno nekaj mm od korenine, ker bi se sicer izcedil ves sok. Posušene korenine se naj lomijo, sicer rade splesnijo in so neuporabne.

Zdravilne snovi in učinkovine

Regrat vsebuje vrsto zdravilnih snovi, enako kot mnoge druge zdravilne rastline, če je pravilno nabran, posušen in skladiščen. Najbolj znane učinkovine so grenki snovi taraksacin in taraksacerin, beljakovine, smole, kavčuk. Korenina vsebuje predvsem inulin, spomladi od 1 do 2 odstotka, v jeseni do 40 odstotkov, rezervna snov rastlin, največ v družini košaric – radičevk, je pomemben za dietno prehrano sladkornih bolnikov, holin (je stalna sestavina organizma, organska baza v žolču in mnogih tkivih), čreslovine, sladkor, encime, maščobne kisline, saponin, malo eteričnega olja, vitamine in precej rudninskih snovi.

Listi vsebujejo beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, nekatere vitamine, rudninske snovi, kalij, natrij, kalcij, železo, fosfor, mangan, kremenčevo kislino.

Zdravilnost

Zdravilne so predvsem korenine, ki vsebujejo do 40 odstotkov inulina, 15 odstotkov beljakovin in 20 odstotkov sladkorja. Zdravilna je cela zel, tudi listi in sok, redkeje uporabljamo cvetne koške. Na različne načine pripravljena rastlina učinkuje kot sredstvo, ki pospešuje izločanje žolča (cholagogum), pospešuje izločanje vode (diureticum) in sredstvo zoper bolečine v želodcu (stomachicum).

Predvsem korenina vsebuje učinkovite snovi, ki pospešujejo delovanje vseh velikih žlez, ki izločajo, predvsem jeter in ledvic, še večji pa je vpliv na presnovo in vezivo. Pospešujejo izločanje žolča, pomagajo pri boleznih žolčnih organov in tudi ob žolčnih kamnih. Zaradi grenkih snovi se izloča več prebavnih sokov, ki pomagajo ob vnetju želodčne sluznice s premalo kisline, pospešujejo prebavo, vsrkavanje maščobnih snovi iz črevesja, deloma blažijo bolečine in krče prebavil.

Kot diuretik pospešuje izločanje seča, zato pomaga pri boleznih ledvic, mehurja in srca, pri revmatizmu, protinu, vodenici, celulitu.

V jeseni ali spomladi so priporočljivi regratovi napitki iz korenin, ki gotovo lajšajo težave revmatikov, učinek pa je še večji ob dodatnem spomladanskem uživanju svežih listov. Poleg tega pomagajo pri obrabljenih sklepih in vnetju živcev (išijas, lumbago), slabokrvnosti, sladkorni bolezni, kožnih boleznih, tudi za krepilne kopeli.
Regrat uporabljamo predvsem notranje, redkeje zunanje. Ker čisti ves organizem, je posredno kozmetično sredstvo. Pri nezdravi in nečisti koži učinkuje kot dezinfekcijsko sredstvo.

Zdravilni pripravki

Za preprečevanje sklepnega revmatizma je boljše uživati regratov čaj ali sveži sok, ki je narejen iz listov in globoko segajoče glavne korenine. Seveda jih nabiramo tam, kjer vemo, da je res čisto okolje.

Čaj pri težavah z žolčem in revmi: Čajno žličko zdrobljene korenine prelijemo z 2 dcl hladne vode, prevremo, pustimo stati pol ure, nato odcedimo in pijemo dnevno med obroki po požirkih dve skodelici štiri do pet dni.
Vedno si pripravimo svež pripravek.

Čaj pri želodčnih težavah in zaprtju: Pripravimo prevretek iz 15 g zdrobljenih korenin ter pol litra vode. Pijemo trikrat na dan po mali kozarček pol ure pred jedjo.
Pitje čaja iz suhih listov in korenin je posebej priporočljivo pozimi, saj čisti kri in zdravi kožne bolezni.

Okusna čajna mešanica: Po 20 g poprove mete, 20 g korenine regrata, 20 g cvetov kamilice ter 5 g tavžentrože. V četrt litra vode zavremo eno malo žličko te čajne mešanice, pustimo pokrito 15 minut, nato precedimo in čaj pijemo dvakrat na dan po eno skodelico opoldne in zvečer po jedi.
Pri kožnih boleznih si pripravimo mešanico regratovega soka in koprčevega čaja.

Napitke iz regrata smemo uživati le nekaj dni, posebej sok, kajti lahko škodujejo prebavilom.

Najbolj znane rastline, ki jih nabiramo v maju:

  • listi gozdne jagode,
  • listi in vršički gozdne robide,
  • listi in vršički gozdne maline,
  • listi mlade breze,
  • listi ozkolistnega in širokolistnega trpotca,
  • listi žajblja,
  • smrekovi vršički, veliki do 2,5 cm,
  • cvetovi črne detelje,
  • cvetovi in listi gloga,
  • cvetovi male marjetice,
  • cvetovi ranjaka,
  • cvetovi in listi regrata,
  • cvetovi in listi rožmarina,
  • cvetovi in listi plahtice,
  • nadzemni del plešca,
  • nadzemni del dišeče perle.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilne rastline , regrat

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.