Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako shranjujemo začimbnice in dišavnice

Posušene začimbnice shranimo v steklene, temne kozarce z navojem.
Posušene začimbnice shranimo v steklene, temne kozarce z navojem. (Foto: Shutterstock)

Začimbnice sušimo v senci, na zračnem, suhem prostoru. Zelo primerni so leseni okvirji, prevlečeni z gazo ali raševino. Lahko jih povežemo v šopke, obesimo na glavo in hitro posušimo na prepihu. Posušene shranimo v steklene, temne kozarce z navojem.
Za sušenje so zelo primerni biosušilniki, ker sta temperatura in trajanje sušenja navedena v navodilih. V pečici, malo odprti, jih na pekaču, pokritem s papirjem za peko, sušimo pri temperaturi 50 °C. Ko se malo ohladijo, jih zdrobimo, damo v kozarce, zapremo in shranimo za eno leto. Korenine operemo s hladno vodo, osušimo, debele narežemo in obesimo na vrvico ali pa sušimo v sušilniku oziroma v pečici.

Začimbnice zamrznjene zdržijo šest mesecev

Začimbnice lahko zamrznemo, sveže povežemo v šopke, potopimo v krop in takoj nato v ledeno mrzlo vodo, blanširamo in zamrznemo v plastične vrečke za šest mesecev. Sveže lahko tudi drobno nasekljamo, stresemo v posodo za ledene kocke, dodamo malo vode in zamrznemo. Lahko pa jih takoj v večji vrečki zamrznemo, zdrobimo in shranimo v zamrzovalniku, s tem se izognemo sekljanju. Lahko si pripravimo že začimbne mešanice za denimo zelene omake, jušno zelenjavo, zelenjavne prelive za solato …

Začimbnice v olju in kisu

Z njimi aromatiziramo številne jedi. V steklenice napolnimo sveža, oprana in posušena zelišča (brez vodnih kapljic) s celimi stebli, listi in cvetovi. Pazimo, da jih ne zložimo preveč na gosto, čez njih pa nalijemo kis (vinski ali dve leti star jabolčni), da se ne tvorijo droži. Na začimbnice nalijemo tudi olje, najboljše je olivno, ker ne postane žarko. Steklenice ali kozarce, napolnjene z zeliščnim kisom in oljem, postavimo za dva do štiri tedne na topel prostor, lahko tudi na sonce, da tekočina vsrka aromo. Nato kozarce shranimo v temen prostor, ne da bi tekočino precedili, saj imajo kozarci tudi dekorativno vlogo.

Začimbnice v soli

Uporabljamo jih za omake, juhe in enolončnice. Liste operemo, razrežemo ter po plasteh nalagamo v steklen kozarec ali kamnito posodo, ki jo dobro zapremo. Začimbnice in sol imamo v razmerju 5:1. Tako pripravljene, konzervirane in shranjene v hladnem prostoru se ohranijo eno leto.


Kako shranjujejmo najbolj priljubljene začimbnice in dišavnice

BAZILIKA
Je nežna enoletnica s svetlo zelenimi listi, ki bolje uspeva v lončku kot na vrtu. Nabiramo mlade liste, ki jih uporabljamo za solate, paradižnikove in zeliščne omake in za pripravo rib. Konzerviramo v kisu ali olju.

KORIANDER
Je enoletnica, visoka do 70 cm, sejemo jo na vrt, uporabljamo predvsem seme kot začimbo za kruh, marinade in omake, liste sesekljamo in uporabimo za okras in začimbo.

MAJARON
Je močna začimba, trajnica, zelo občutljiva na zmrzal. Seme kali na svetlobi. Liste in cvetove dodajamo mesnim jedem, pečenemu krompirju, enolončnicam, jedem iz paradižnika. Če uporabljamo svežo rastlino, nabiramo mlade poganjke, za sušenje pa porežemo poganjke, preden se razcvetijo.

VRTNI ŠETRAJ
Čeprav je enoletnica, ima močna stebla z ozkimi temnozelenimi listi, uspeva v topli gredi do aprila, najraje pa je na sončni strani ob robu fižolove gredice in kali na svetlobi. Uporabljamo ga pri kuhanju fižola, enolončnic, jedi iz krompirja, kuhamo ga tudi z drugo zelenjavo.

KRAŠKI ŠETRAJ

Je trajnica, ki raste na vrtu, lahko ga gojimo v lončku, čez zimo na zaščitenem mestu na balkonu, na Primorskem uspeva prosto v naravi. Uporabljamo ga podobno kot vrtni šetraj, le da je tudi zelo zdravilen.

PETERŠILJ
Je najbolj znano zelišče, močno dišeča dvoletnica. Malo je jedi, ki jim peteršilj ne bi popravil okusa.

KUMINA

Je dvoletnica, visoka do 1,20 cm. Ima nežno pernato deljene liste. Cvetovi, združeni v kobul na vrhu poganjka, so beli ali rožnati, od junija dozorijo v dvodelne plodove. Ima značilen okus. Semena in mlade liste dodajamo zeljnatim jedem, korenju, siru, z mastnim svinjskim in gosjim mesom ter pecivu.

PEHTRAN
Znani sta dve vrsti, ki zrasteta do enega metra, s podolgovatimi sočno zelenimi listi. Od junija so na vršičkih zelenkasti cvetovi. Boljši okus ima francoski pehtran, vendar ga moramo na vsaka štiri leta ponovno posaditi. Čez poletje nabiramo liste, ki jih zaradi dišečega grenko-sladkega okusa dodajamo solatam, ribam, perutnini, juham, ne nazadnje je zelo dobra pehtranova potica. V lončku gojimo samo mlade sadike do enega leta. Za zimo si liste posušimo ali pa globoko zamrznemo.

LOVOR
Je grm, ki lahko zraste v drevo do višine 3,5 m. Pri nas uspeva na prostem le v Primorju, sicer ga gojimo v velikih loncih na sončnem balkonu ali v atriju. Za rast potrebuje pol vrtne zemlje in pol komposta. Poleti nabiramo sveže liste, ki jih sušimo v temi, da ohranijo barvo. Uporabljamo jih kot dodatek mesnim jedem, za marinade, paštete, juhe, dušeno meso, enolončnice in vložene kumarice.

MELISA

Je odporna trajnica, ki raste na sočni legi, sveža pa ima okus po limoni. Uporabljamo liste, ki jih je več, če cvetove sproti poščipamo. Mlade rastline imamo eno leto na sončnem balkonu ali na oknu, potem pa jih presadimo na vrt. Od maja nabiramo mlade liste, za sušenje pa porežemo stebla, ki jih sušimo obešena na vrvici. Meliso dodajamo dušenemu sadju, ribam, perutnini, solatam, paradižniku, zeliščnim omakam, ne nazadnje pa je tudi zelo priljubljen zeliščni čaj za pomiritev.

POPROVA META
Je trajnica s temnozelenimi do rdečkastimi listi, visoka do 70 cm in je ena izmed 40 vrst met. Od julija razvije rožnate cvetove, rastlina pa hitro in bujno raste. Nabiramo sveže liste tik pred cvetenjem; zaradi hladilnega, sveže dišečega okusa jo uporabljamo za sladkarije –pepermint, poletne pijače, likerje, čaje …

ROŽMARIN
Je do meter visoki zimzelen grm z ozkimi aromatičnimi listi ter svetlomodrimi cvetovi. Potrebuje dobro zemljo. V Primorju prezimi na prostem, pri nas pa ga v loncu prestavimo v hišo, spomladi pa zopet na prosto na sončno mesto. Nabiramo sveže liste in cvetove, poleti jih porežemo in sušimo poganjke. Ima aromatičen, nekoliko trpek in grenak okus, zato ga dodajamo pečenemu mesu, jagnjetini, teletini in perutnini, paradižnikovim jedem, sirom, nadevom in marinadam.

TIMIJAN
Je trajnica, ki ima zelo močan vonj. Sadimo ga na zelo sončno mesto, gojimo ga lahko tudi v lončku. Nabiramo sveže poganjke, za sušenje pa v jeseni. Za kuhinjo uporabljamo predvsem dve vrsti: navadni timijan, visok do 30 cm, za dušeno meso, perutnino, klobase in divjačino, ter limonasti timijan, visok le do 15 cm, ki je zelo primeren zlasti za ribe in sadne jedi.

DROBNJAK
Kot trajnica ima oster okus po čebuli, poganja goste šope do 25 cm dolgih votlih listov, poleti pa rožnate svetle kobule. Sejemo ga aprila ali avgusta na polsenčno mesto v alkalno, vlažno zemljo. Liste režemo 2,5 cm nad tlemi. Poleti uporabljamo sveže liste, za zimo pa jih globoko zamrznemo, uporabljamo drobno narezanega kot dodatek solatam, juham, skuti, omletam, krompirju.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

začimbe , dišavnica , zelišča

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.