Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kraniosakralna terapija

»V kraniosakralnih terapijah spremljamo in skušamo občutiti, kje, na katerem mestu, je prišlo do pretesnega stika med dvema kostema. Drugje po telesu pa so lahko stisnjene ovojnice mišic ali organov zaradi poškodbe ali psihičnega stresa, zaradi česar ni prave prekrvavitve določenega organa ali mišice in tako pride do bolezenskega stanja. S terapijami dosežemo, da se ti stiski sprostijo in energija lahko normalno steče,« razlaga Darja Pirec.
»V kraniosakralnih terapijah spremljamo in skušamo občutiti, kje, na katerem mestu, je prišlo do pretesnega stika med dvema kostema. Drugje po telesu pa so lahko stisnjene ovojnice mišic ali organov zaradi poškodbe ali psihičnega stresa, zaradi česar ni prave prekrvavitve določenega organa ali mišice in tako pride do bolezenskega stanja. S terapijami dosežemo, da se ti stiski sprostijo in energija lahko normalno steče,« razlaga Darja Pirec. (Foto: Maja Korošak)

Kraniosakralni terapevt na človeško telo gleda drugače. S senzitivnostjo, ki jo razvije na razmeroma obsežnem izobraževanju in v brezštevilnih urah praktičnega dela s strankami, prisluškuje telesu in njegovemu notranjemu valovanju. Naše telo valovi. Valovi kri, ki teče po žilah, valovijo mišice in organi, vezivno tkivo ter celo kosti. Tam, kjer valovanja ni, terapevt ve, da je nekaj narobe.
Za kakšno gibanje gre? Kot pojasnjuje Darja Pirec, certificirana kraniosakralna terapevtka iz Studia Malisa v Kranju, ljudje večinoma poznamo krvni sistem. »Vendar to ni edini pomemben povezan sistem v telesu; obstajajo še limfni cirkularni sistem, fascialni sistem (mehko membransko tkivo, ki obdaja sklepe in notranje organe), kraniosakralni sistem (strukture v glavi in hrbtenici) in visceralni sistem (notranji organi).«

S kraniosakralno terapijo se vzpostavlja naravno skladno ritmično gibanje struktur v telesu in sega v vse plasti človeškega telesa. Kot pove že ime, gre za terapijo, s katero terapevt neposredno deluje na kostne dele lobanje (kranium) in križnice (sakrum). Ko se dotika klienta na določenih delih telesa, dotik potuje po vezivnem tkivu. Ko terapevt začuti oviro, ustavi svojo pozornost in čaka na sprostitev v telesu. Kako pa začutimo to oviro v telesu? »Začutimo razliko med desno in levo stranjo. Na eni strani čutiš gibanje in sproščenost, za drugo stran pa se zdi, kakor da je gluha. Ko poslušaš dogajanje v telesu in izvajaš terapijo, čakaš, da ta gluhost mine in spet začutiš enakomeren pretok energije tudi po tisti strani telesa ali delu telesa.«

Osnova kraniosakralne terapije je povezava med že naštetimi strukturami telesa in telesnimi funkcijami. Terapija temelji na razumevanju, da so telesne funkcije odvisne od strukture in da so strukture v nenehnem gibanju. Kosti lobanje odraslega človeka niso medsebojno zraščene, pač pa se premikajo v odvisnosti od drugih kosti. Poleg naštetega človek v kraniosakralni terapiji velja za sistem, ki je zmožen samozdravljenja in samoregulacije.

Kraniosakralna terapija drugod priznana kot komplementarna metoda zdravljenja

Za izvajanje kraniosakralne terapije je potrebno zelo dobro znanje anatomije in fiziologije. Darja Pirec je svoje znanje pridobivala v triletni šoli Milana Vidmarja. Pri nas ta izobrazba uradno še ni priznana, obstaja pa že Združenje kraniosakralnih terapevtov. Terapija ima najdaljšo tradicijo v ZDA, kjer so terapevti vključeni v tamkajšnji zdravstveni sistem. V Evropi je najbolj uveljavljena v Švici, kjer je vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja in je izbirno enakovredna fizioterapiji. Kot komplementarna metoda zdravljenja pa je priznana še v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji.


Svoje telo večinoma zaznavamo slabo

Darja Pirec je bila že uveljavljena terapevtska maserka, vendar je pri svojem delu čutila, da s klasičnimi in terapevtskimi tehnikami masaže ljudem lahko pomaga do določene mere, želela pa si je še več. Največji izziv, ko se je odločila za izobraževanje iz kraniosakralne terapije, ji je bil, da je spet lahko osvežila znanje anatomije in fiziologije, ki ga je dobila med (nedokončanim) študijem medicine. Kako pa se ljudje, ki pridejo k njej, odzivajo na kraniosakralno terapijo? »Večinoma so prepričani, da je klasična masaža tista, ki jim nekaj da, v učinke kraniosakralne terapije pa morda nekoliko dvomijo. Odvisno je predvsem od tega, koliko je človek zmožen zaznavati lastno telo in dogajanje v njem. Večina ljudi niti ne zazna, da se med terapijo v njihovem telesu kaj dogaja.«


Razlika od drugih vrst masaže

V čem se kraniosakralna terapija razlikuje od drugih klasičnih tehnik masaže? »Pri različnih tehnikah masaže gre predvsem za gladenje, gnetenje in druge masažne »prijeme«. Pri kraniosakralni terapiji pa z rokami skušamo začutiti dogajanje v telesu, pa tudi to, kje je pretok energije v telesu prekinjen.« Marsikaj v naši miselnosti in vedenju je treba spremeniti ali dopolniti, če želimo razumeti delovanje kraniosakralne terapije.

 »Navadno na primer mislimo, da so kosti fiksno zraščene, še posebej lobanjske, vendar pa ravno glavo sestavlja več kosti, ki se nežno premikajo in valovijo. V terapijah spremljamo in skušamo občutiti, kje, na katerem mestu, je prišlo do pretesnega stika med dvema kostema. Drugje po telesu pa so lahko stisnjene ovojnice mišic ali organov zaradi poškodbe ali psihičnega stresa, zaradi česar ni prave prekrvavitve določenega organa ali mišice in tako pride do bolezenskega stanja, na primer do težav z mehurjem, ki so posledica padca nekoč v otroštvu.
S terapijami dosežemo, da se ti stiski sprostijo in energija lahko normalno steče.«


Ni kontraindikacij

Ali bi kraniosakralno terapijo v določenih primerih odsvetovala? »Za razliko od klasičnih vrst masaže, kjer so številne kontraindikacije, pa jih pri kraniosakralni terapiji ni. Edina omejitev, ki se je držimo vsi kraniosakralni terapevti, je, da v prvih treh mesecih nosečnosti v telo ne posegamo.« Ali lahko terapevt naredi kakšno škodo, medtem ko izvaja kraniosakralno terapijo? »Če z vso odgovornostjo pristopa k posamezni terapiji, ne more narediti škode. Pri tem namreč ne gre za fizične posege v telo, pač pa skušamo telesu dati signal, da sproži proces samozdravljenja. Pri tem mora terapevt znati prisluhniti telesu in tudi počakati, da se v telesu sproži določen proces.«

Najboljše učinke kraniosakralne terapije lahko pričakujemo pri akutnih poškodbah, saj takrat v zelo kratkem času vidimo, da se je stanje izboljšalo in za koliko. Pri kroničnih težavah pa je veliko odvisno od tega, kako se na terapijo odziva posameznik, poleg tega telo potrebuje čas, da se na terapijo odzove, zato se ponavljajo na približno en mesec. V primeru drugih težav, na primer škripanja z zobmi, je od posameznega telesa odvisno, kako se bo odzvalo. Terapevt poskrbi, da se napetosti v čeljustnem sklepu sprostijo. Včasih pa se med terapijo odkrije, da obstaja še kakšna težava, za katero stranka ni niti vedela. Ob napetosti v čeljustih je na primer pogosto prisotna tudi napetost v vratu.


Pri katerih težavah nam lahko pomaga kraniosakralna terapija?

Ker se pri Darji na poseben način obravnavata lobanja in ustna votlina, lahko z njo pomaga pri migrenah, vrtoglavicah, motnjah požiranja in okušanja, pri vnetju sinusov, škripanju z zobmi in pri težavah z ugrizom. Na splošno pa si s kraniosakralno terapijo lahko pomagamo pri kroničnih bolečinah, zmanjšani gibljivosti, togih sklepih, ohromelosti. Uspešna je tudi pri pomanjkanju energije, težavah z učenjem in pomanjkanju koncentracije, pri epilepsiji, avtizmu, hiperaktivnosti ter pri vseh težavah, povezanih s psihičnim stresom. Pomaga tudi pri kroničnih boleznih, kot sta artritis in fibromialgija, ter pri težavah s hrbtenico, poškodbah in motnjah v delovanju centralnega živčnega sistema.

Pripomore lahko k hitrejšemu okrevanju po operacijah. Izkazalo se je, da z njo lahko pomagamo novorojenčkom in dojenčkom ter majhnim otrokom pri kolikah, težavah s prehranjevanjem in spanjem ter pri poškodbah, ki nastanejo med porodom. Ugodno vpliva na nosečnice in je zato priporočljiva kot priprava na porod. Z njo se lahko obravnava bolečina v križu tudi v visoki nosečnosti. S posebnimi prijemi lahko kraniosakralni terapevt doseže sproščanje medeničnega dna in medenično-križničnih sklepov in s tem tudi prilagoditev telesa nosečnice glede na rast in razvoj otroka v maternici.

Koliko časa traja kraniosakralna terapija?

Posamezna terapija traja od 45 do 60 minut, ponovitve pa so odvisne od vrste težave in posameznika, ki jo ima. Pri akutnih težavah je odziv telesa takojšen in se terapija ponovi v krajšem časovnem obdobju. Pri kroničnih težavah pa se posamezne terapije izvajajo v daljšem časovnem obdobju.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kraniosakralna terapija

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.