Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Začimbe in dišavnice: Kako jih gojimo?

Dišavnice in začimbe se uporabljajo že od začetka človeštva kot dodatek jedem, ki so jim spremenile okus. Ker ne uspevajo povsod, so bile nekdaj zelo pomembno trgovsko blago.
Dišavnice in začimbe se uporabljajo že od začetka človeštva kot dodatek jedem, ki so jim spremenile okus. Ker ne uspevajo povsod, so bile nekdaj zelo pomembno trgovsko blago. (Foto: Shutterstock)

Pravega kuharja spoznamo po ustvarjalnosti v uporabi zelišč, ki hrano začini z dišavnicami, poleg tega pa je tudi zdravilna. Danes več v nobeni kuhinji ne smejo manjkati meta, melisa, origano, timijan, rožmarin, bazilika, prav tako kot poper in sol. Dišavnice za izboljšanje jedi morajo biti sveže. Lahko jih gojimo sami na vrtu, v zabojčkih, lončkih, na balkonu ali okenski polici v kuhinji.

Kaj so začimbnice?

Začimbnice nam izboljšajo okus, odišavijo in tudi obarvajo jedi. Značilne lastnosti jim dajejo eterična olja, grenke snovi, snovi ostrega okusa, razne organske kisline (mlečna, ocetna, sadna ...). Sem prištevamo razne vrste zelenjave, denimo čebulo (prava majhna tovarna zdravilnih snovi; letno jo pridelajo na svetu do 30 milijonov ton), česen, papriko, zeleno, por, drobnjak, čemaž ..., sadje (borovnice, brusnice, limona ...), gobe (črna trobenta, česnovka, pekoče mlečnice ...), kis, alkoholne pijače, sojina omaka …

Kaj pa dišavnice oziroma dišavna zelišča?

To so rastline za pridobivanje dišav in začimb. Večina jih je tudi zdravilnih, uporabljajo se v
industriji, odganjajo mrčes ter druge škodljivce. Znane so vrste, ki rastejo pri nas, predvsem pa so značilne za sredozemske kraje: peteršilj, zelena, kumina, meta, melisa, majaron, materina dušica, timijan, pehtran, rožmarin, šetraj, luštrek, koper, koriander, origano, dobra misel, žajbelj, sivka, ožepek, bazilika, vrtna krebuljica, drobnjak, lovor … Prinesene iz tujine pa so poprovec, vanilja, cimetovec, muškatovec, kolmež …

Namesto zlata

Dišavne rastline in začimbe se uporabljajo že od začetka človeštva kot dodatek jedem, ki so jim spremenile okus. Ker ne uspevajo povsod, so bile nekdaj zelo pomembno trgovsko blago. Iz Orienta in Kitajske so jih prevažali v druge predele sveta in so bile včasih dražje kot zlato. Določeni viri pričajo, da so ljudje v kameni dobi hrano začinjali z začimbnicami, še preden so odkrili ogenj. Že 6.000 let pred našim štetjem so v Mezopotamiji opisali lovor, timijan in kumino; v egipčanskih grobnicah so odkrili 800 receptov z začimbnicami in zelišči. Nekdaj se kralji in kraljice ob obiskih niso obdarovali z zlatom, temveč z začimbami. Lepe Rimljanke so se parfumirale z meto in majaronom.

Na Zahodu so zelišča in začimbe naprej uporabljali v zdravilne namene, z njimi so se ukvarjali duhovniki in zeliščarice, nekatere so zažgali na grmadi in jih razglasili za čarovnice. Kasneje je Karel Veliki ukazal vsem kmetom, naj sadijo zelišča in začimbe na vrtovih (29 zelišč). Iz rimskega cesarstva so potujoči menihi prinašali na sever tuja zelišča in dišave, od takrat gojijo pri nas tudi rožmarin in koriander.

V 18. in 19. stoletju so bile kuhinjske začimbe spet zelo priljubljene, saj je vsaka gospodinja imela vrt z zelišči. V začetku 20. stoletja zaradi napredka industrije ter novih odkritij v medicini ljudje niso več veliko uporabljali aromatičnih začimbnic v kuhinji. Pred približno dvajsetimi leti so začimbnice spet našle svojo pravo vlogo v kuhinji.


Gojenje na vrtu

Če imamo svoj vrt, lahko spomladi posejemo ali posadimo mlade sadike. Nekatere kalijo počasi (bazilika, majaron), zato jih raje kupimo pri vrtnarju.

Nekatera zelišča kalijo na svetlobi, zato jih natrosimo po zemlji in prekrijemo z rahlo prstjo peska, zavarovati jih moramo tudi pred ptiči. Semena, ki kalijo v temi, posejemo štirikrat globlje, kot so debela.
Sadike lahko sami vzgojimo na okenski polici in že zgodaj spomladi jih lahko nabiramo (bazilika kali pri temperaturi nad 15 °Celzija).

Pri sejanju neposredno na vrt pravilno pripravimo gredico, ki jo plevemo, prelopatimo. Enoletnice sejemo spomladi v vrste. Na koncu gredice postavimo tablo z napisom. Dvoletnice sejemo zgodaj jeseni. Pri presajanju na prosto vsujemo v luknjo pest komposta, obsujemo in dobro zalijemo. Luštrek in drobnjak še dodatno gnojimo.

Kuhinjska zelišča uspevajo večinoma na sončni gredici, le koper damo med kumare, šetraj na gredo fižola, ker ga ščiti pred ušmi; kapusnice (zelje) sejemo ob robovih zelenjavnih gred; krešo med solato in krompir ali na lastno gredo. Ločimo eno- in dvoletne rastline. Visoke rastline posadimo na severno stran, male rastline pa na južno.
Začimbnice uspevajo večinoma v rahli, peščeni, suhi zemlji.

Gred ne gnojimo, ker potem preobilno uspevajo in s tem izgubijo aromatične snovi. Spomladi v zemljo zagrebemo le sprhnel kompost. Gredice redno plevemo.

Večletna zelišča lahko enkrat letno okrepimo s koprivnim pripravkom (koprive za 10 dni namočimo v vodi, nato precedimo in v razmerju 1:10 razredčimo in zalivamo).

Pesticidov ne uporabljamo, zato peteršilj ne sejemo na isto mesto; pred polži jih zavarujemo, če brazde na tanko posipamo s pšeničnimi ali ječmenovimi otrobi.

V jeseni trajnice porežemo, vendar jih zaradi lepše oblike obrezujemo spomladi, denimo timijan, rožmarin, lovor, žajbelj. Liste teh rastlin nabiramo vso zimo, pri ostrih zimah pa jih pokrijemo s slamo ali smrekovimi vejicami.

Kdaj jih nabiramo in kako shranjujemo?

Na vrtu nabiramo sveže liste ali poganjke od spomladi do jeseni, vendar le kolikor jih potrebujemo za sproti, ker hitro izgubijo aromo. Za konzerviranje jih naberemo takrat, ko imajo največ učinkovin, poleti opoldne v sončnem vremenu, tik pred cvetenjem ali med njim. Rožmarinu, lovorju in žajblju porežemo tretjino poganjkov, druge trajnice pa tik nad zemljo. Za semena (koper, koriander, kumina, gorčica) porežemo stebla rastlin s kobuli, tik preden dozorijo (ko porjavijo, a še ne odpadejo). Povežemo jih v šopke in obesimo nad čist prt, da ne izgubimo semen. Korenine kopljemo pozno v jeseni (konec oktobra, ko vsebujejo največ učinkovin).

Gojenje v lončku ali zabojčku ter sobnem rastlinjaku

Eno- in dvoletnice sejemo v lončke. Značilne začimbnice za okenske police so rožmarin, bazilika, drobnjak, peteršilj, origano, melisa, timijan, krebuljica ... Poleti jih imamo na prostem na balkonu, pozimi pa večletne rastline prestavimo v stanovanje in jih nabiramo v majhnih količinah. Po letu ali dveh se korenine preveč razrastejo, zato posadimo nove.

Lovor, rožmarin in brin so lahko v loncu več let. Pred sajenjem damo na dno lončka in zabojček črepinje, v rastlinjak pa tanko plast peska, nato nasujemo posebno zemljo za gojenje ter tudi čisti pesek. Semena posujemo na substrat. Semena, ki kalijo na svetlobi, pokrijemo z listom papirja ali tanko plastjo peska, nato rahlo zalijemo. Pri sobnem rastlinjaku zapremo le prozoren pokrov; cvetlične lončke prekrijemo s steklom ali plastičnim pokrovom. Ko vzkalijo, pokrov ali steklo dvakrat dnevno za 10 minut odkrijemo, da omogočimo dostop zraka. Čim so sadike velike dva centimetra, jih previdno presadimo. Na prosto jih presadimo v maju, ko ni več nevarnosti slane.

Začimbnice na balkonu in okenski polici morajo imeti dovolj svetlobe, gledajo naj na vzhod ali zahod. V smeri proti jugu bi rastline s tankimi listi preveč ožgalo sonce, nikoli tudi ne smejo biti na prepihu, zato niso primerne za kuhinjske police. Meto gojimo v polsenci, timijan pa na soncu.

Enoletne začimbnice, kot so bazilika, kreša, gorčica, sejemo v plitve, lesene zabojčke. Kapucinko gojimo tudi kot cvetočo balkonsko rastlino. V plastičnih lončkih se substrat ne posuši prehitro, čeprav so lepši glinasti lončki.

Drenaža, to je pesek na dnu, preprečuje zastajanje vode, zemlja nad njo naj bo pusta in jo sami sestavimo iz razmerja 1:1:1, in sicer dobro strohnjen kompost, pesek in šota oziroma vrtna prst. Pod substrat postavimo malo roženih skoblancev, zato jih čez poletje ne gnojimo več. Zemlja naj bo 2,5 cm pod robom lončka.
Pozimi začimbnicam na štiri tedne dodamo blago tekoče gnojilo. Zalivamo redno, ker se substrat hitro posuši.
Začimbe v lončku ali v zabojčku nabiramo le za dnevno uporabo – do ene petine listov rastline, ker nimajo dovolj prostora za rast, da bi se razširile.

(podpis pod marjanco)
Najboljše je to, kar si sam nabereš, pravi Marjana Plajhner, upokojena učiteljica kemije in biologije in izkušena zeliščarka, ki veliko predava in je izdala tudi knjigo z naslovom Pripravki naših babic iz zdravilnih rastlin za lajšanje bolezenskih težav.

Najpogostejše začimbnice in dišavnice, ki jih gojimo pri nas


Enoletnice

  • bazilika – listi
  • kumina – listi, seme
  • janež – seme
  • kapucinka – listi in cvetovi
  • koper – listi, semena
  • koriander – seme
  • krebuljica – listi
  • šetraj – listi

Dvoletnice
  • peteršilj – listi, korenina
Trajnice
  • drobnjak – listi česen – stroki melisa – listi
  • lovor – listi
  • poprova meta – listi
  • origano – listi
  • primorski šetraj – listi
  • pehtran – listi
  • timijan – listi
  • rožmarin – listi
  • žajbelj – listi
  • luštrek – listi

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

dišavnica , začimbe , zelišča

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.