Velika in mala kopriva

Kopriva je ena najbolj cenjenih spomladanskih zdravilnih rastlin, saj iz nje pripravimo celo vrsto zdravilnih pripravkov, široko uporabna je tudi v kulinariki.
Kopriva je ena najbolj cenjenih spomladanskih zdravilnih rastlin, saj iz nje pripravimo celo vrsto zdravilnih pripravkov, široko uporabna je tudi v kulinariki. (Foto: Pixabay)

Z Marjano po rož'ce

Kopriva je poleg regrata ena najbolj cenjenih spomladanskih zdravilnih rastlin, saj iz nje pripravimo celo vrsto zdravilnih pripravkov, široko uporabna je tudi v kulinariki.

Poznajo jo številne dežele sveta, nekdaj so jo celo gojili Rimljani in Egipčani. Lahko jih nabira vsak, saj je ne moremo zamenjati z drugimi rastlinami. Ob stiku kože nas takoj prepriča, s katero rastlino imamo opravek, zato z njo ravnajte pazljivo, najbolje v rokavicah.

Ljudska imena

Kopriva, ožarnica, velika pekoča kopriva, užgalica, žgavnica, živa kopriva

Zdravilni učinki koprive

Koprive so zakladnica hranilnih snovi in zdravilnih učinkovin, kot so železo, magnezij, kalij, vitamina A C, klorofil, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati. Z vsem tem obiljem hranil pripravki iz koprive krepijo organizem ter pomagajo proti slabokrvnosti, vnetju sečil, čistijo krvi, pospešuje presnavljanje, preprečuje izpadanje las in deluje kot antialergen pri senenem nahodu. Ljudem z revmo so včasih priporočali, naj se bičajo s koprivami.

Botanični opis

Velika kopriva (latinsko Urtica dioica) zraste do 1,5 m visoko in je trajnica, mala kopriva (Urtica urens) pa zraste največ 80 cm in je enoletnica, obe pa vsebujeta podobne učinkovine. Velika kopriva ima tanko razraščeno dolgo koreniko, steblo je štirioglato. Na listih in steblu so številni votli, krhki žgalni laski, ki se pri dotiku odlomijo in ostri robovi zapičijo v kožo, kamor se izlije jedek sok (histamin, mravljična kislina, serotonin), ki povzroča vnetje. Cvetovi sestavljajo pazdušne viseče late, ki so daljši kot listni peclji. Kopriva je zelo cenjen plevel, ki raste skoraj povsod, tudi do 2000 m visoko, največkrat ob poteh, kozolcih, v planinah, ob robovih vrtov, kjer so tla bogata z dušikom, zato je bila tudi včasih zapostavljena.

Zelo uporabna v kuhinji

Koprive so tudi okusna jed, ki jih pripravimo podobno kot špinačo. Listi mlade koprive so odlični za solato, enolončnice, solatni preliv ... Juha iz listov koprive, korenja in čebule vsebuje zelo veliko železa. Sveže liste dodajamo v krepčilni shmoothie.

Kdaj in kako nabiramo

Od marca do junija nabiramo mlade vršičke z listi, kasneje pa samo liste starejših rastlin. Nabiramo tam, kje je čista narava, nikoli ob cestah, škropljenih travnikih. Ker zelo hitro zacvetijo, listov pa takrat ne moremo več nabirati, jim namenimo majhen, čist prostor, kjer rastejo in ko dosežejo 20 cm, jih porežemo in zopet nabiramo, vse dokler si jih ne posušimo dovolj za zimo.

Korenike koprive nabiramo od jeseni do spomladi, ker imajo v tem času največ učinkovin, ki so se kopičile od spomladi do jeseni. Korenike najprej izpulimo, odstranimo zemljo, jih dobro operemo pod tekočo hladno vodo ter odstranimo tanke koreninice. Korenike nato drobno narežemo in uporabimo sveže ali pa jih posušimo. Korenine in korenike nabiramo v sončnem ali oblačnem vremenu, cvetove, liste in stebelca pa v lepem, sončnem vremenu od 10. ure dopoldne do 15. ure popoldne, ker vsebujejo takrat največ zdravilnih učinkovin.

Shranjevanje

Rastline vedno sušimo v senci, še najbolje na podstrešju, kjer je toplo, pa tudi kdaj popiha in jih hitro posuši. Lahko sušimo tudi v sušilniku, kjer nastavimo temperaturo od 35 do 40 stopinj Celzija, ali na krušni peči, le paziti moramo, da ni prevroča. Posušene koprive shranimo v papirnate vrečke, vrečke iz blaga ali pa v dobro zaprtih steklenih kozarcih, kjer se zdravilne učinkovine ohranijo najdlje, saj eterična olja ne izhlapijo.

Liste kopriv pripravimo podobno kot špinačo in če jih želimo shraniti v zamrzovalniku, jih moramo prekuhati in zmleti.
Posušena zelišča shranjujemo za največ eno leto, ker se po tem času začnejo učinkovine razkrajati. Zato si vsako leto pripravimo sveža zelišča, če pa nam jih kaj ostane proti koncu leta, jih uporabimo za kopeli, ki nas bodo okrepile.

Čaj iz koprive

Čaj iz koprive deluje razstrupljevalno, pomaga pri težavah s prostato in sečili.
Priprava poparka: Z 250 ml vrele vode prelijemo zvrhano žličko posušenih kopriv ali žlico svežih kopriv, pustimo pokrito 10 do 15 minut, precedimo in čez dan spijemo do 3 skodelice čaja.
Spomladi lahko pijemo ta čaj 3 tedne. Nikar ne pretiravajte s količino, saj z bolj blagimi čaji dobi naše telo tudi dovolj tekočine. Pripravki iz koprive se odsvetujejo otrokom do 12 let, nosečnicam in doječim materam.

Tekoče gnojilo

Naravno tekoče gnojilo iz kopriv je priporočljivo za listnato zelenjavo zlasti zaradi dušika, ob njem pa vsebuje še veliko mineralnih snovi.
Priprava: Koprive namočimo kakor za škropivo, vendar jih namakamo, dokler se ne peni več, vsak dan premešamo z leseno palico, posodo delno pokrijemo in ne imejmo je v bližini stanovanja, ker zelo smrdi. Precedimo in razredčimo v 10-kratni količini vode. S tem pripravkom zalivamo okolico rastlin tudi po enkrat na teden. V bio vrtu lahko tla med zelenjavnimi vrstami pokrivamo z narezanimi koprivami. Pri namakanju pazimo, da koprive ne semenijo.

Naravno škropilo

Koprive pa niso uporabne le za zdravje, v kulinariki in kozmetiki, temveč tudi kot naravno škropivo in tekoče gnojilo. Škropivo iz kopriv uničuje listne uši, hkrati pa krepi rastline in veča njihovo odpornost.
Priprava: Kilogram sveže narezanih kopriv za 24 ur namočimo v 10 litrov vode. Precedimo ter dobro poškropimo rastline z vseh strani. Postopek lahko ponovimo po nekaj dneh.

POZOR: pri vseh zdravstvenih težavah se vedno najprej posvetujte s svojim zdravnikom.

Najbolj znana zdravilna zelišča, ki jih lahko naberemo v mesecu maju:
  • listi gozdnih jagod,
  • listi in vršički gozdnih robid,
  • listi in vršički gozdnih malin,
  • smrekovi vršički (veliki do 2,5 cm),
  • listi mlade breze,
  • cvetovi črne detelje,
  • cvetovi in listi gloga,
  • cvetovi male marjetice,
  • cvetovi ranjaka,
  • cvetovi in listi regrata,
  • listi ozkolistnega in širokolistnega trpotca,
  • listi žajblja,
  • cvetovi in listi rožmarina,
  • zeleni del dišeče perle,
  • listi in cvetovi plahtice,
  • zeleni del plešca.

O avtorici Marjani Plajhner

Najboljše je to, kar si sam nabereš, pravi Marjana Plajhner, upokojena učitelica kemije in biologije in izkušena zeliščarka, ki veliko predava in je izdala tudi knjigo z naslovom Pripravki naših babic iz zdravilnih rastlin za lajšanje bolezenskih težav. Ljubezen do rastlin in narave ji je bila položena v zibelko. S svojimi štirimi sestrami je že kot otrok spoznavala zdravilne rastline, ki sta jih odlično poznala mama in ata. Leta 1983 se je včlanila v Društvo zeliščarjev v Ljubljani in se še bolj poglobila v skrivnostni svet zdravilnih rastlin, ki ga dobro nadgrajuje njeno znanje o kemiji in biologiji. Živi v Velenju, a se vedno rada vrača v rojstni kraj, na enega najlepših hribčkov v Sloveniji, Sveti Tomaž nad Vojnikom, kjer tudi najraje nabira zdravilne rastline. Skupaj z gospo Marjano bomo tudi v naslednjih člankih odkrivali starodavne modrosti zdravilnih rastlin in zelišč, ki so jih tako dobro poznale naše babice.
Galerija

Kopriva je ena najbolj cenjenih spomladanskih zdravilnih rastlin, saj iz nje pripravimo celo vrsto zdravilnih pripravkov, široko uporabna je tudi v kulinariki. Pixabay

Najboljše je to, kar si sam nabereš, pravi Marjana Plajhner, upokojena učitelica kemije in biologije in izkušena zeliščarka. Matic Bajželj

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Nina Malec

mag. Nina Malec psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Pika Nai

Pika Nai

Vsi Viva strokovnjaki