Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Biljana Dušič: Čas zahteva timsko delo zdravnika in zdravilca v korist bolnika


(stran 2 od 2)



Kaj vse boste še predstavili na tem dogodku, ki prinaša sporočilo o iskanju celostnega zdravja, o tem, da se zdravje nahaja v človeku?
Ključno sporočilo je, da zavest in telo nista ločena. Vse duševne vsebine vplivajo na naše telesno zdravje, pa tudi na duševno zdravje skupnosti in posledično raven zdravja v njej.
Drugo sporočilo se glasi, da je prehrana ključna za naše zdravje. Ona gradi telo, ki je inštrument naše zavesti. Uživati velja le ekološka živila, pridelana brez kemikalij: čim manj mesa, stimulansov, težke hrane ter rafiniranih in predelanih živil, predvsem pa veliko zelenjave in kuhanih žit, stročnic, sadja, čiste vode in zeliščnih čajev. Po taki prehrani so naše celice dobro prehranjene in zadovoljne, zato izžarevajo zdravje in ubranost, kar se izrazi tudi v naši zavesti. Tako prek telesa vplivamo na duševno zdravje.
Tretje sporočilo pa se glasi, da se je koristno seznaniti s pogledom vsaj enega od tradicionalnih medicinskih sistemov. Morda samo zaradi splošne razgledanosti (za razbitje zmote, da gre za primitivne oblike zdravljenja), morda zato, da obogatimo in razširimo svoj pogled na življenje – ali pa zato, da poglobimo svoje razumevanje človekovega ustroja in se naučimo, kako ohranjati psihofizično ravnovesje.

Ali bi bilo za obravnavo in skrb za paciente pomembno, če bi se ajurveda uveljavila kot integrativna metoda – da bi bil torej pacient sočasno deležen pomoči šolske medicine kot tudi ajurvede?
Menim, da bi to srednjeročno in dolgoročno izredno okrepilo zdravje ljudi, poleg tega bi lahko veliko naredili na področju preprečevanja bolezni, poglobili razumevanje različnih nagnjenosti ljudi k določenim bolezenskim stanjem in različnih duševnih odzivov na stiske, bolečino … To bi prineslo tudi veliko dobrega na področju paliativne oskrbe. Prispevali bi k znatno manjši potrebi po zdravilih in posegih, predvsem pa bi ljudje veliko prej ukrepali in se zavedali, kdaj je v njih prišlo do neravnovesja. S tem bi postali odgovornejši do svojega zdravja in življenja na sploh.
 
Ali se vaši pacienti o tem, da si pomagajo tudi z ajurvedo, pogovarjajo s svojim osebnim zdravnikom? Ali je na tem področju dovolj komunikacije?
O vseh pacientih ne morem govoriti. Nekateri to omenijo svojemu zdravniku in mi to tudi povejo. Tisti, ki spregovorijo, naletijo na razumevajoč odnos, ki pušča prostor za tovrstno dodatno zdravljenje, včasih pa pride do precej neusmiljenega zavračanja. Takrat mora biti bolnik dovolj močen in diplomatski, da se ne le sooči s svojo boleznijo, temveč tudi pomaga zdravniku premostiti užaljenost, revolt ali frustracijo. Menim, da je ta komunikacija potrebna, še več, včasih je celo nujna.

V kolikšni meri naši zdravniki sploh poznajo ajurvedo?

Toliko, kolikor se za to zanimajo. To je odvisno od tega, ali čutijo nagnjenje do tovrstnih vsebin, ali se udeležujejo tovrstnih izobraževanj … V svoji enoletni šoli ajurvede sem v šestih generacijah, ki so se zvrstile doslej, predavala približno desetim zdravnikom in medicinskim sestram. V Mariboru so potekala izobraževanja s področja ajurvede za zdravnike in so bila dobro obiskana. Zanimanje torej obstaja. Želim si, da bi lahko tovrstne vsebine ponudili kot izbirne predmete na medicinskih fakultetah. Ker je ozaveščenost prebivalstva vse večja in ker se vse več ljudi s težavami obrača k tradicionalnim medicinskim sistemom in metodam, bo to znanje za naslednje generacije zdravnikov nujno – ne le zaradi informiranosti, temveč tudi zaradi nuje po sodelovanju s terapevti tradicionalnih in alternativnih medicinskih sistemov. Čas bo zahteval timsko delo v korist bolnika.

Ko gre za varnost pacienta, poudarjate tudi, da je nujno, da pacienti, ki poiščejo pomoč pri ajurvedski medicini, ne opustijo zdravljenja v okviru šolske medicine …
Pacienti ne bi smeli impulzivno prekiniti zdravljenja, ki so ga začeli v okviru zahodne medicine. Potreben je vsaj temeljit pogovor z zdravnikom in z ajurvedskim zdravnikom oziroma svetovalcem. To pa zato, ker za nekatere bolezni ajurveda ne ponuja rešitve, zato, ker precej ljudi nespametno, neučakano in nedisciplinirano ne vztraja pri nobeni obliki zdravljenja, pa tudi zato, ker ajurvedsko zdravljenje pogosto zahteva veliko časa, prav čas pa v marsikaterem primeru utegne biti odločilen. To je le nekaj temeljnih razlogov, zakaj je bistveno, da zdravljenja pacienti ne prekinejo.

S kakšnimi težavami se največkrat obrnejo na vas pacienti?

Pogosto me obiščejo pacienti, ki so jim diagnosticirali bolezen v začetnem stadiju in bi naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi njen razvoj preprečili ali vsaj upočasnili. Od zdravnikov ne dobijo nasveta, kaj konkretno naj počnejo, da bodo preprečili razvoj bolezni. Na primer: k meni je prišla mlada ženska, ki so ji diagnosticirali začetne displastične spremembe na materničnem vratu. Dobila je pojasnilo, da naj redno prihaja na pogoste kontrole; če se stanje ne bo izboljšalo, naj računa z morebiten operativen poseg na materničnem vratu. S tem se ni sprijaznila in je prišla na svetovanje – po šestih tednih ustrezne prehrane, jemanja zelišč in rednih sedečih kopeli so se spremembe umaknile, kontrole pa niso več potrebne. V posvetovalnico pridejo tudi ljudje, ki želijo dolgoročno ohranjati zdravje – ti si najpogosteje želijo napotkov za ustrezno prehranjevanje. V tretjo skupino spadajo bolniki, ki so se že poskušali zdraviti v okviru zahodne medicine, vendar niso našli zadovoljivega ali jasnega odgovora na svoje težave. Naj omenim primer mlade ženske, ki ji je po letu dni težkih pritiskov v službi popustil živčni sistem. Nastopili so simptomi, ki so kazali na začetno multiplo sklerozo (MS); magnetna resonanca je pokazala začetne znake, ki bi utegnili potrditi to diagnozo. Ponujeno ji je bilo novo, še ne docela uveljavljeno, zdravilo, ki se ga je zaradi zastrašujočih možnih neželenih učinkov prestrašila, zato je obiskala mojo posvetovalnico. Ugotovila sem, da v njeni družini ni bilo primerov MS, da je zelo krhke, vata telesne konstitucije, ki ima najbolj občutljiv in ranljiv živčni sistem. Dogovorili sva se za določene spremembe prehranjevanja. Menila sem, da mora biti deležna terapij, ki bodo nahranile in okrepile njen živčni sistem, ter jemati nekatera zelišča. Tudi v službi je zavel nov veter in znova je zadihala. Kontrolna magnetna resonanca, ki jo je opravila tik pred odločitvijo, ali bo pristala na jemanje ponujenih zdravil, ni več pokazala sprememb v možganski substanci.

Zdravljenje in skrb za ravnovesje človeka kot celostnega bitja zahteva skrb in čas, zavedanje in globoko preizpraševanje, odkrivanje in zaznavanje vzrokov, ki bi lahko vodili v bolezen … Ali ajurveda od človeka zahteva več odgovornosti, več zaznavanja in čutenja telesa kot pa šolska medicina?
Da, ajurveda zahteva več čuječnosti in samoopazovanja, nalaga pa tudi več odgovornosti: da se pravočasno odzivamo, da v skladu s svojo konstitucijo skrbimo za svoje zdravje. Ali smo v današnjem svetu tega sploh še sposobni? Sodeč po mojih izkušnjah – smo. Človek ima danes večje potenciale v to smer kot kdaj koli. Kombinacija bistrega in stabilnega uma, inteligence in čuječnosti oblikuje bistveno finejši instrument zaznavanja in delovanja, kot je bil nekoč, vendar pa je treba ljudi priučiti prek izobraževalnega in zdravstvenega sistema.


Kam k zdravniku ajurvede?

V Sloveniji je ajurveda splošno znana zgolj kot del welness ponudbe, manj pa kot zdravstveni sistem. Pri nas, pripoveduje Biljana Dušić, delujejo še štirje zdravniki ajurvedske medicine. V zahodnem svetu je ajurveda najbolj razvita v Angliji, ZDA, Nemčiji in Avstriji.


Kako prepoznati pravega strokovnjaka za ajurvedo?

Po njegovih pacientih, ne le po njegovih certifikatih. Po kakovosti dela, pristopu, modrosti in etičnosti. Za kompetentnega in kakovostnega strokovnjaka so certifikati in diplome potrebni, niso pa zadostni, svetuje Biljana Dušić.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd