Naravna zaščita pred klopi

Slovenski klopi so lahko okuženi z tremi boleznimi, ki jih dobijo s sesanjem gostiteljev, večinoma v stadiju ličinke, ko se prisesajo na sesalce.
Slovenski klopi so lahko okuženi z tremi boleznimi, ki jih dobijo s sesanjem gostiteljev, večinoma v stadiju ličinke, ko se prisesajo na sesalce. (Foto: Shutterstock)

Da klopi prežijo na nas z dreves in se kot pajki spustijo na nič hudega sluteče mimoidoče, je ljudska vraža. Klop se zadržuje v vegetaciji do višine kolen odraslega človeka.

Ko je v prvem razvojnem stadiju, torej ličinka, čaka tik ob tleh. Ko pride mimo miš ali ptica, ki brska po listju, se je mora ličinka hitro oprijeti, kajti če naj preide v drugi stadij, v stadij nimfe, potrebuje obrok krvi. V tem stadiju se tudi navadno srečamo s klopom; odrasli klopi se namreč največkrat prisesajo na jelenjad in srnjad.

Mali členonožec nima prav kratke življenjske dobe, saj v povprečju dočaka dve do tri leta. V tem razmeroma dolgem obdobju klop – če ima srečo – obeduje samo trikrat, po enkrat v vsakem razvojnem stadiju. Ličinka, nimfa in nazadnje odrasla samica potrebujejo kri enkrat samkrat, vendar se morajo takrat nasesati vsaj 90-odstotno. Preostali čas miruje, manjši del pa ga je namenjenega iskanju gostitelja.

V našem okolju gozdni klop v letu dni največkrat preide skozi dva stadija. Če ima ličinka srečo in takoj najde miš, se nasesa v štirih do petih dnevih, zatem pa si najde toplo in dovolj vlažno mesto, da se prelevi v nimfo. Če tudi nimfi uspe dober ulov, čez poletje miruje in se v enem samem letu preobrazi v odraslo žival.

Še zanimivost: samci imajo bolj postransko »vampirsko« vlogo; njihova naloga je predvsem oploditev samice, ki v svojem ciklusu jedo trikrat, ko jih samec oplodi, pa odložijo na stotine jajčec …

Kako se zaščititi pred klopi

Slovenski klopi so lahko okuženi z tremi boleznimi, ki jih dobijo s sesanjem gostiteljev, večinoma v stadiju ličinke, ko se prisesajo na sesalce. Zato se vse več ljudi v naravo odpravi le primerno zaščitenih. K sreči obstajajo tudi naravna sredstva, ki odganjajo žuželke, predvsem zeliščni izvlečki. Med take rastline spadajo evkaliptus, limona, cimet, limonska trava, bazilika, sivka … Zanimivo je, da klopom ne dišijo iglavci. Eterično olje iglavcev ima namreč zelo visoko valovanje, podobno kot eterično olje citrusov, ki vsi učinkovito odganjajo klope. Pomanjkljivost naravnih izdelkov je v tem, da jih je treba nanašati pogosteje kot konvencionalne.

Kot preverjeno sredstvo proti klopom v Dalmaciji že stoletja uporabljajo rastlino dalmatinski bolhač. Iz nje tudi pridobivajo naravni insekticid piretin. Seveda obstaja še kopica drugih zaščitnih ukrepov, ki jih je vsekakor vredno upoštevati.

Na prvem mestu so primerna oblačila, ki naj bodo svetla, saj boste tako klopa laže opazili. Z oblačili je treba prekriti večji del telesa. Hlačnice zataknite v nogavice ali obuvalo, lase pa pokrijte z ruto ali s kakim drugim pokrivalom. Repelente nanašajte kar na oblačila, na koži pa le na razkrita mesta. Med hojo se redno pregledujte; zelo pomaga, če vsakih petnajst minut z rokami temeljito otresete hlačnice in rokave ter tako klope odstranjujete kar sproti.

Klopa takoj ven!

Po vrnitvi domov oblačila obesite na močno sonce, ki bo klope hitro pregnalo. Oprhajte se in natančno preglejte vso površino kože. Če boste to naredili dovolj zgodaj – v 24 urah – je možnost okužbe manjša, tudi če boste našli prisesanega klopa.

Klopa boste najvarneje odstranili s pinceto. Klopa primite tik ob koži in ga previdno izvlecite. Če boste to naredili sunkovito, obstaja večja verjetnost, da se bo zatrgal. Če rilček ostane v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, vendar pa utegneta rilček in del telesa, ki ostane v koži, povzročiti vnetje.

Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni, če je klop prisesan razmeroma kratek čas, manj pa, če klopa odkrijete pozno in je že globoko zarit.