Viktorja Kotolupova so k raziskovanju teh zakonitosti spodbudile osebne izkušnje, ki jih je dobil kot bioenergetik. Pravi, da se je za sodelovanje z ruskimi znanstveniki odločil zato, ker je temeljna znanost v Rusiji zelo razvita in ker so bili odprti za preučevanje navidez preprostih, vendar pretresljivih tez, ki jih znanstveniki preverjajo od leta 2005 (ni jim jih uspelo niti ovreči).
Rezultat dela Viktorja Kotolupova ter znanstvenikov z moskovske državne univerze Lomonosov in Inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Sečenova pri Ruski akademiji znanosti je opis naravnih zakonitosti živih sistemov ali zakonitosti življenja.
Te teze so svetovno priznanim znanstvenikom, zbranim na Moskovski tiskovni konferenci RIA Novosti oktobra 2002, omogočile, da so razglasili novo smer v znanosti, imenovano sistemska biologija in medicina. Njen namen je vede, kot so fizika, biologija, biokemija in evolucijska znanost, povezati tako, da se dopolnjujejo.
Zakonitosti življenja
Glavno vodilo pri iskanju naravnih zakonitosti, ki delujejo v vsakem živem bitju oziroma živem sistemu, je interdisciplinarna sistemska obravnava.Glavne naravne zakonitosti so: upravičenost (racionalnost) dejavnosti, izbira prioritetnih oblik in kompenzacijsko-prilagoditvenih odzivov, nenehno vzdrževanje homeostaze, v vseh živih sistemih pa poteka tudi izmenjava informacij.
Vsi živi sistemi si prizadevajo za povečanje koeficienta preživetja ter za povečanje prijetnih in zmanjšanje neprijetnih občutij (pozitivnih in negativnih signalov). Za podaljšanje življenjske dobe v spreminjajočih se konkretnih razmerah ustrezno spreminjajo svoje delovanje in vêdenje. Prizadevajo si tudi za povečano pridobivanje (zbiranje) informacij znotraj in zunaj biosistema, skrbijo za obdelavo informacij in spreminjanje posameznih kemijskih snovi v druge oblike, informacije pa so sposobni tudi shranjevati.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.