Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

ABC alergij

(Foto: Jupiterimages)

Preberite si nekaj več o vrstah alergijskih reakcij, o tem, kako ugotovite, ali imate alergijo, o različnih oblikah alergij na koži in dihalih, a tudi o metodah zdravljenja alergij. Ponujamo tudi nasvete, kako si lahko sami lajšate simptome alergij.

Protitelesa IgE

Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo telesna tkiva. Večina ljudi uporablja izraz alergije za reakcije, ki jih sprožajo protitelesa IgE. Ta se vežejo na posebne celice, bazofilce v krvi ali bazofilce v tkivih (mastocite). Če protitelesa, vezana na te celice, prepoznajo antigen (v tem primeru se imenuje alergen), njegova vezava na protitelesa povzroči sproščanje celičnih snovi, ki povzročijo močno vnetje ali okvaro okoliškega tkiva. Alergen je lahko skorajda vsaka molekula (delček prahu, rastlinskega peloda, zdravilo, hrana), ki deluje kot antigen in sproži imunski odziv. Alergija je preobčutljivost na alergene, ki nastopi po daljšem času draženja organizma z alergeni. Sprva dražeč občutek ob stiku z dražilno snovjo še ni alergija; ta se razvije čez čas, ko v telesu začnejo nastajati obrambne snovi, protitelesa IgE. 

Alergija je gensko pogojena bolezen. Če sta oba starša alergika, je verjetnost, da bo alergik tudi otrok, od 60- do 70-odstotna. Če je alergik eden od staršev ali sorojenec, se ta možnost precej zmanjša. V večji nevarnosti, da zbolijo za alergijo, so tudi otroci kadilk. 

Včasih se za alergijo uporablja tudi izraz atopija; ta označuje skupino − pogosto dedno pogojenih − bolezni, ki jih povzročajo protitelesa IgE, denimo alergijski rinitis ali astma. Pri obeh boleznih v telesu nastajajo protitelesa, ki delujejo proti neškodljivim snovem v vdihanem zraku. Tudi ekcem (atopijski dermatitis) je atopija, čeprav vloga protiteles IgE pri razvoju bolezni še ni povsem raziskana.

Vrste alergijskih reakcij

Alergijske reakcije lahko razvrščamo glede na vrsto okvare tkiva, ki jo povzročijo. Mnoge alergijske reakcije so mešanica več kot ene vrste okvare tkiva. V nekatere alergijske reakcije so vpleteni antigensko specifični limfociti (vrsta belih krvnih celic) in ne protitelesa.

Reakcije tipa I (atopične ali anafilaktične reakcije): antigen ob vstopu v telo naleti na bele krvne celice, ki na svoji površini nosijo protitelesa. Ko se antigen veže na protitelesa na celični površini, bele krvne celice sprostijo snovi, kot je, denimo, histamin, te pa povzročijo razširitev ali zožitev dihalnih poti.

Reakcije tipa II (citotoksične reakcije) uničijo celice, ker skupki povezanih antigenov in protiteles aktivirajo toksične snovi.

Reakcije tipa III (reakcije imunskih kompleksov) nastanejo, če se nakopičijo številni kompleksi povezanih antigenov in protiteles. Povzročijo lahko razprostranjeno vnetje, ki okvari tkiva, zlasti žilne stene, čemur pravimo vaskulitis.

Reakcije tipa IV (odložene ali celično posredovane reakcije) se pojavijo po vzajemnem delovanju antigena in antigensko specifičnih limfocitov, ki sprostijo vnetne in toksične snovi, pritegnejo druge bele krvne celice in poškodujejo zdravo tkivo.

Akutne in kronične

Med oblikami alergij razlikujemo tudi glede na to, kakšen je stik z alergenom. Akutne alergijske oblike povzročajo snovi, s katerimi telo ni v nenehnem stiku, občasen stik z njimi pa povzroči senzibilizacijo, in sicer na koži, očeh in nosu, dihalih in črevesju. Kronične alergijske oblike nastopijo, če alergen vsakodnevno vnašamo v telo s hrano, ali pa je telo s takšnimi snovmi v trajnem stiku. Občutljivost lahko povzroči tudi snov, ki je ves čas v telesu (denimo sev glivice ali amalgamska zalivka). Kontaktne alergije potekajo na celični ravni in v takšnih primerih so imunološki odgovori drugačni. Najpogostejši povzročitelji so kovine (nikelj, krom, kobalt), guma, kozmetična sredstva, snovi za dezinfekcijo in različne rastlinske snovi, če pridejo v neposreden stik s kožo. Predvsem pri astmatikih nastopajo kombinirane oblike alergij. Psevdoalergije so oblike alergij, pri katerih se alergijska reakcija sproži praviloma šele pri večji količini alergene snovi. To zlasti velja za hrano s kemijskimi dodatki, ki jih normativi sicer dovoljujejo, v živilih pa jih je najti v precejšnjih količinah.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergija , astma , atopijski dermatitis , protitelesa , alergen , urtikarija , atopija , alergija na zdravila , alergijska reakcija , koprivnica , alergijski rinitis , akutna alergija , kronična alergija , alergijski test , kontaktni dermatitis , atopijska reakcija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.