Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sezonski alergijski rinitis

Povzročitelji sezonskega alergijskega rinitisa so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves, pelodi breze, leske, jelše. V poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni.
Povzročitelji sezonskega alergijskega rinitisa so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves, pelodi breze, leske, jelše. V poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni.

Kaplja, peče, srbi?

So kihanje, smrkanje, kašljanje in solzne oči vaši spomladanski spremljevalci? Potem spadate med tisto desetino Slovencev, za katere je ta letni čas manj prijeten. V zraku se namreč močno poveča delež alergenov, ki sprožajo alergijske reakcije oziroma spomladanske alergije oziroma seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis. Te povzroča pelod vetrocvetnih rastlin, izražajo pa se na zgornjih dihalnih poteh, pogosto tudi na celotnih dihalih.

Simptomi so podobni prehladu

Simptomi senenega nahoda so zelo podobni simptomom virusnega prehlada, a večinoma obe bolezni relativno enostavno ločimo. Še posebno ljudje, ki se s senenim nahodom soočajo dlje časa, vedo, v katerem času leta se simptomi pojavijo in jih tako lažje povežejo z boleznijo. Sicer pa simptomi senenega nahoda trajajo dlje in prenehajo z jemanjem protialergijskih zdravil. Na videz enaki simptomi se razlikujejo tudi v podrobnostih, ki jih lahko prepoznamo. Izcedek iz nosu je tako na primer pri alergijski reakciji veliko bolj voden in neobarvan kot pri prehladu. Bolj prizadete so tudi oči, ki srbijo in skelijo, nemalokrat prihaja tudi do solzenja.

Za večji del Slovenije je začetek cvetnega obdobja nekaterih rastlin že januarja, največje težave pa se pojavljajo spomladi. Pri preprečevanju težav s senenim nahodom je pomembno, da zdravimo pravočasno oziroma da ukrepamo preventivno. Ravnajmo se po koledarju cvetenja rastlin, hkrati pa spremljajmo pelodno napoved, ki še bolj zanesljivo pove, kdaj moramo poseči po preprečevalnih zdravilih. Zaradi vremenskih razmer se namreč čas cvetenja lahko tudi premakne za nekaj tednov.

Nahod se lahko pojavi tudi izven cvetne sezone

Zaradi botanične sorodnosti peloda z nekaterimi vrstami sadja in zelenjave lahko pride do navzkrižne alergije, ki izvira iz njihovega zaužitja. Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični na pelod breze. Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, hripavosti ter oteklih ustnic, jezika in žrela. Temu pojavu pravimo sindrom alergije v ustih (oralni alergijski sindrom) in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije na hrano. Lahko pride tudi do krčev v trebuhu, bruhanja, koprivnice, splošne slabosti, driske, nahoda, solzenja.

Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest. Na določene alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno. A žal ni vedno tako; simptomi so lahko tudi popolnoma drugačni od tistih pri osnovni alergiji. Alergija na brezo najpogosteje sovpada z navzkrižno alergijo na pelod bukve, hrasta, jelše, jesena, leske, kostanja, pri prehrani pa na pečkato sadje, kivi, surovo korenje in paradižnik, zeleno, curry. Možna je tudi navzkrižna alergija s pelodom oljke, topola, trave, pelina in kamilice ter koščičastim sadjem, bananami, ličijem, mangom, pomarančami, surovim krompirjem, sojo, janežem, rdečo papriko (začimbo), papriko, kumino, koriandrom, oreščki in lateksom.

Pomoč obstaja

Kihanje, smrkanje, kašljanje in solzne oči so neljubi vsakodnevni spremljevalci alergikov, ki morajo sami ugotoviti, katere rastline oziroma cvetni prah jim povzročajo težave. V pomoč so seveda tudi alergološki testi. Ko je alergen znan, se mu je treba čim manj izpostavljati – tudi z upoštevanjem nekaterih priporočil.

Najenostavnejši način preprečevanja katere koli alergije je izogibanje alergenu, a je prav v primeru senenega nahoda to skorajda nemogoče. Ker se pelod rastlin prenaša po zraku, je lahko ta oddaljen od vira tudi več kilometrov, sončno in vetrovno vreme pa širjene peloda še okrepita. Zato tudi mesta niso izolirana pred cvetnim prahom in temu dodajajo še prašne in umazane delce. Ker se alergenom lahko izogibamo le do določene mere, je zelo pomembno, da jemljemo zdravila za zdravljenje senenega nahoda. Glede na simptome in intenzivnost alergije se za zdravljenje uporabljajo tablete, nosna pršila, kapljice ali injekcije, ki vsebujejo antihistaminike, dekongestive, glukokortikoide, antiholinergike in še nekatere druge učinkovine.

Preden začnemo jemati zdravila ali če jih že jemljemo, je dobro upoštevati in slediti še nekaterim dodatnim ukrepom, s katerimi bomo zmanjšali izpostavljenost alergenom. Ko je koncentracija peloda v zraku velika, čim manj odpirajmo okna in se ne sprehajajmo v naravi. Zračenja prostorov v mestih ne opravljajmo proti večeru, na deželi pa ne zjutraj, vsekakor pa to storimo na hitro. Na sprehode se raje kot v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu odpravimo po dežju. Izogibajmo se travnikom, za zaščito oči pred cvetnim prahom pa nosimo sončna očala in uporabljajmo vlažilne kapljice, ki spirajo pelod iz oči. Nosno sluznico si redno vlažimo z ustreznimi izotoničnimi raztopinami, saj se bo le tako lahko uspešno borila proti alergenom.

Koledar cvetnega prahu

Povzročitelji sezonskega senenega nahoda so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves, pelodi breze, leske, jelše. V poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Alergeni cvetni prah se v zraku pojavlja v štirih časovnih valovih:

  • prvi val nastopi pozimi, v toplem januarju, običajno pa v februarju z lesko in jelšo,
  • drugi val nastopi konec marca in v aprilu. Prinese cvetni prah breze in drugih brezi sorodnih dreves (črni in beli gaber, hrast, bukev) in jesena,
  • tretji val v maju zaznamujejo trave. Zaključi se sredi avgusta,
  • četrti val vsebuje cvetni prah pelina in ambrozije in traja od avgusta do oktobra,
  • v Primorju in v toplejših predelih v Vipavski dolini in na Goriškem se od januarja do maja pojavlja cvetni prah cipresovk. Oljka sprošča cvetni prah v maju in juniju. Sezona trav je nekoliko daljša, traja od aprila preko poletja do sredine septembra z močnim zmanjšanjem obremenitve zraka v juliju in avgustu. Breza je na tem področju redko drevo, večino cvetnega prahu prinesejo vetrovi,
  • na spletni strani ARSO spremljajte napoved cvetnega prahu v zraku.


Pelodu se lahko izognemo z upoštevanjem spodnjih nasvetov:

  • v mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne,
  • ob prihodu domov se takoj oprhamo in si umijemo lase ter se preoblečemo,
  • perilo peremo pri visokih temperaturah in ga sušimo v sušilniku ali v stanovanju,
  • med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta,
  • v naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v večernih urah,
  • na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni prah,
  • med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo oči pred cvetnim prahom,
  • perilo sušimo v notranjih prostorih,
  • ne nabirajmo cvetja,
  • v obdobju večjih koncentracij cvetnega prahu v zraku preživljajmo dopust v gorah ali na morju.


Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu nekaterih rastlin

  • zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija
  • visoka: krišina, pelin, gaber
  • srednje visoka: leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj
  • nizka: topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke
  • zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj, lipa
  • ni alergogen: pelod iglavcev

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

seneni nahod , alergijski rinitis , cvetni prah

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.