Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kontracepcija od A do Ž

Širok izbor različnih metod kontracepcije omogoča individualno izbiro glede na zdravstveno stanje, želje in način življenja uporabnice oziroma uporabnika, ki je v današnjem času vse pomembnejši.
Širok izbor različnih metod kontracepcije omogoča individualno izbiro glede na zdravstveno stanje, želje in način življenja uporabnice oziroma uporabnika, ki je v današnjem času vse pomembnejši. (Foto: Shutterstock)

S spremembami sodobne družbe se spreminjajo tudi pričakovanja uporabnic oziroma uporabnikov kontracepcije. Starost, načrtovanje nosečnosti, življenjski nazori in spolne prakse so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na izbor kontracepcijske metode. Vse pomembnejši pa postaja tudi režim uporabe, saj usklajenost z življenjskim slogom uporabnice oziroma uporabnika pogojuje pravilno uporabo in s tem tudi učinkovitost metode kontracepcije.

Zaradi visoke zanesljivosti, enostavne uporabe in lahke dostopnosti je priljubljena hormonska kontracepcija.

Različne vrste kontracepcije

Na voljo je več vrst tovrstne kontracepcije, in sicer tako po sestavi hormonov kot po načinu uporabe. Po sestavi so na voljo pripravki z eno vrsto hormonov (gestagenski) in pripravki z dvema vrstama hormonov (kombinirani hormonski pripravki). Glede na način uporabe so na voljo tabletke, kožni obliži, vaginalni obročki, depo injekcije in podkožni vsadki. V Sloveniji so široko dostopne prve tri oblike.


Ena vrsta hormonov

Tabletke z vsebnostjo ene vrste hormonov so namenjene predvsem doječim mamicam (že šest tednov po porodu) ter ženskam s kontraindikacijami za kombinirano hormonsko kontracepcijo, na primer kadilkam po 35. letu starosti, ženskam z mejno zvišanim krvnim tlakom brez zapletov, ženske z višjo telesno težo, ženske z glavoboli in migrenami. Režim jemanja zahteva doslednost, saj je zanesljivost kontracepcijskega učinka povezana z natančnostjo jemanja. Jemati jih je potrebno vsakodnevno ob isti uri, brez prekinitev. Vzorec krvavitev je različen. Krvavitev je lahko redna, neredna ali pa je sploh ni.

Kombinirana hormonska

Najbolj je razširjena uporaba kombiniranih hormonskih kontracepcijskih pripravkov, ki vsebujejo kombinacijo dveh vrst hormonov (estrogenski in gestagenski). Med seboj se razlikujejo po obliki posamezne vrste hormonov, količini hormonov in režimu jemanja. Razvoj različnih oblik hormonov stremi k zmanjšanju neprijetnih neželenih učinkov, posnemanju pozitivnih lastnosti in učinkovanja naravnih hormonov ter uporabnicam prijaznemu režimu jemanja. V sedanjem času predpisujemo hormonske kontracepcijske preparate, ki vsebujejo najnižje poznane odmerke hormonov za še učinkovit kontracepcijski učinek.

V tej skupini pa ločimo glede na vsebnost različnih količin estrogenskih hormonov še dve podskupini pripravkov. Največ razlik med hormonskimi kontracepcijskimi preparati pa je med različicami gestagenskih hormonov, ki imajo različne izrazitejše učinke, na primer na kožo, menstrualne bolečine, moč krvavitev ... Seveda pa je klinični učinek vedno individualen in ga ne moremo natančno predvideti za posamezno uporabnico.


Različni režimi jemanja

Kombinirane kontracepcijske tabletke se razlikujejo med seboj tudi po režimu jemanja. Pri razvojno starejšem režimu uporabnica vzame 21 dni zapored eno tabletko dnevno, nato pa jemanje prekine za en teden. V tem tednu nastopi prekinitvena krvavitev oziroma „menstruacija“. Pri tem načinu jemanja je potrebna doslednost pri dolžini prekinitve, ki ne sme biti daljša od enega tedna, sicer kontracepcijski učinek ni zanesljiv. Novejši režim jemanja je za uporabnice enostavnejši, saj se tabletke jemljejo vsakodnevno brez prekinitve. Uporabnici ni potrebno paziti na dolžino prekinitve, saj so za ta namen v vsakem ovoju tabletk štiri placebo tabletke, ki ne vsebujejo hormonov. Zaradi krajše prekinitve vnosa hormonov v telo so krvavitve krajše in blažje, lahko pa tudi izostanejo.

Kožni obliž

Še enostavnejši način uporabe kombinirane hormonske zaščite pa je kožni obliž, ki pa v Sloveniji ni tako priljubljen. Trem tedenskim menjavam obliža sledi en teden premora. Hormoni se vsrkajo skozi kožo in se po krvi prenesejo do organov in tkiv, na katere učinkujejo. Za razliko od tabletk vsrkani hormoni pred učinkovanjem obidejo jetrni krvni obtok, s tem pa ni medsebojnega vpliva med različnimi snovmi pri presnovi v jetrih. Potrebna pa je natančnost pri lepljenju obliža na kožo, da je obliž učinkovit in se ne odlepi med dnevnimi aktivnostmi in kopanjem.

Vaginalni obroček

Vse bolj priljubljen pa je vaginalni obroček. Njegove prednosti so enostavna uporaba, uporabnici prijazen režim uporabe, enakomerno vsrkanje hormonov, izognitev jetrnemu obtoku pred učinkovanjem in dobro počutje med uporabo. Uporabnicam vaginalnih higienskih tamponov je vstavitev vaginalnega obročka v bistvu poznana, saj ga vložimo v nožnico na skoraj enak način kot vaginalni higienski tampon. Strah, da bi vaginalni obroček zašel v neprimeren del telesa (na primer v trebušno votlino), pogosto odvrne ženske od njegove uporabe.

Ginekologovo pojasnilo, da je nožnica v bistvu zaprta votlina za predmete take velikosti in da je pri vstavljanju pomembno le to, da vložimo celoten obroček v nožnico, običajno pomiri žensko in preobrne dvome v željo po uporabi. Vabljiv je režim uporabe - vaginalni obroček je po vložitvi v nožnici tri tedne, sledi enotedenski premor. Tako se skrb za redno uporabo kontracepcije zmanjša z vsakodnevne na mesečno. Stalno sproščanje nizkih količin hormonov prek nožnične stene v kri omogoča zanesljivo zaščito brez večjih nihanj količine hormonov v krvi. Tako so nekateri stranski učinki manj izraziti ali povsem neizraziti. Z neposrednim vsrkanjem hormonov v kri pa se izognejo tudi jetrnemu krvnemu obtoku pred učinkovanjem na ciljne organe oziroma tkiva.

Po raziskavah sicer veliko partnerjev med spolnim odnosom čuti obroček, a jih večino ne moti. Sicer lahko vaginalni obroček uporabnica za največ tri ure dnevno odstrani iz nožnice, nato ga spere z mlačno vodo in ponovno vstavi v nožnico. Tako ohrani kontracepcijski učinek, hkrati pa se izogne morebitnemu motečemu občutku med spolnim odnosom.

Kondom

Med pregradnimi metodami še vedno prevladuje uporaba kondoma. Njegova uporaba ima pomembno vlogo pri preprečevanju prenosa spolno prenosljivih bolezni, kar je v času, ko je promiskuiteta precej razširjena, zelo pomemben dejavnik pri izbiri zaščite. Tudi dostopnost in širok izbor različic povečujeta uporabnost te metode. V praksi je zanesljivost zaščite manjša predvsem zaradi nepravilne uporabe. S prepozno namestitvijo kondoma ne preprečimo možnosti oploditve s semenčicami v tako imenovanem predizlivu.

Diafragma je zaradi potrebne doslednosti pri uporabi manj zanimiva za uporabnice, čeprav je z razvojem postala dostopnejša in bolj univerzalne oblike. Pravilna namestitev pred začetkom spolnega odnosa, priporočena sočasna uporaba spermicidnega gela, odstranitev po 6-ih urah po spolnem odnosu ter pozornost pri shranjevanju in negi diafragme zmanjšujejo uporabnost te metode v praksi.


Maternični vložek

Med mehanske metode spada tudi maternični vložek. Razvojno starejši maternični vložek z dodanim bakrom običajno povzroča močnejše in daljše menstrualne krvavitve, zato ni najboljša izbira za ženske z močnejšimi menstruacijami. V ospredju je novejša oblika, tako imenovani intrauerini sistem (IUS), kjer je materničnemu vložku dodan hormon v nizkem odmerku. Kontracepcijski učinek IUS deluje na več nivojih. Učinek dodanega hormona je tudi tanjšanje maternične sluznice, kar izboljšuje preprečitev ugnezditve oplojenega jajčeca, hkrati pa zmanjšuje tudi obilnost menstruacij. S tem pa ima tudi terapevtski učinek pri ženskah z močnimi menstruacijami in posledično slabokrvnostjo. Manj prijeten stranski učinek so vmesne krvavitve v prvih treh do šestih mesecih po vstavitvi, ki pa so običajno šibke oziroma se pojavi le izcedek.

Nekatere uporabnice pa moti šibkost ali celo izostanek menstruacije. Pogosteje se pojavlja pri obliki z daljšim, petletnim delovanjem. Pri novejši obliki s triletnim delovanjem pa je izostanek menstruacij redkejši. Ta oblika je namenjena predvsem ženskam, ki po porodu načrtujejo novo nosečnost v naslednjih treh letih. Maternični vložek vstavi ginekolog v ambulanti. Za poseg ni potrebna anestezija. Priporočljivo pa je omejiti aktivnosti na dan vstavitve in še nekaj dni po njej.

Pred samo vstavitvijo pogostokrat svetujemo ženski, da vzame sredstvo proti bolečinam - nekatere ženske sicer „komaj čutijo“ samo vstavitev, za nekatere ženske pa je poseg zelo boleč. Večina žensk pa ob vstavitvi občuti neprijetnost ali blažjo bolečino. Vstavitev je manj boleča v zadnjih dneh menstruacije. Po slovenskih strokovnih smernicah menjamo oziroma odstranimo maternični vložek po najkasneje petih letih. Tako se zmanjša verjetnost hudega vnetja rodil, ki je bil včasih vzrok resnih zapletov - od neplodnosti, različnih operativnih terapij do odstranitev notranjih rodil in celo sepse.


Sterilizacija

Sterilizacija je najzanesljivejša kontracepcijska metoda in jo svetujemo po dokončni odločitvi o zaključku načrtovanja nosečnosti. Zakonske omejitve so starost nad 35 let in polleten zamik posega po odobritvi komisije. Določena zdravstvena stanja omogočajo medicinsko indikacijo za poseg izven zakonskih omejitev. Za par je enostavnejša sterilizacija moškega. Prekinitev semenovodov poteka ambulantno v lokalni anesteziji in ne vpliva na spolno funkcijo. Ohranjeni sta tako erekcija kot ejakulacija, le v izlivu ni več semenčic.

Pri ženski sta možna dva pristopa, a oba sta invazivnejša kot pri moškem. Pri novejšem, histeroskopskem, pristopu se ambulantno vstavita kovinska spiralna vsadka skozi nožnico v ustji obeh jajcevodov. Zaradi reakcije tkiva se jajcevoda zapreta in postaneta neprehodna. Po treh mesecih se slikovno oceni učinkovitost posega. Ta pristop omejujejo morebitni refleksni krči jajcevodov, nenormalnosti maternične votline in nekatera druga stanja. Bolj poznan je laparoskopski pristop. Ta je najbolj invaziven. V splošni anesteziji se skozi majhna reza trebušne stene z električnim instrumentom poškoduje tkivo jajcevodov. Tako postaneta jajcevoda neprehodna.

Z večjo invazivnostjo posega se poveča tudi možnost za zaplete. Čeprav je operativni poseg namenjen trajni preprečitvi zanositve, je možna ponovna operacija. Zaradi dobre dostopnosti postopkov oploditve izven telesa ob ponovni želji po nosečnosti pa so ponovne operacije izjema.


Prekinitev spolnega odnosa

Med naravne metode kontracepcije pa sodita prekinitev spolnega odnosa pred izlivom ter spolna abstinenca v času plodnih dni. Prekinitev spolnega odnosa zahteva močno kontrolo moškega, kar lahko povzroči motnje v spolnosti. Zaradi možne prisotnosti semenčic v predizlivu je zaščita najmanj učinkovita. Metoda spolne abstinence zahteva natančnost in doslednost ženske v oceni plodnosti ( na osnovi temperature, koledarskih dni menstruacijskega ciklusa ali nožnične sluzi) ter para kot celote, da se odpovesta spolnim odnosom v dneh, ko si sicer ženska najbolj želi spolnosti. V zadnjem času se tudi v Sloveniji širi metoda spolne abstinence, ki upošteva koledar, nožnično sluz in temperaturo.


Izbira je individualna

Širok izbor različnih metod kontracepcije omogoča individualno izbiro glede na zdravstveno stanje, želje in način življenja uporabnice oziroma uporabnika, ki je v današnjem času vse pomembnejši. Nezanemarljiv pa je medsebojni partnerski odnos, ki lahko omejuje ali pa razširi možnost izbire zanesljive kontracepcije s ciljem varnega načrtovanja nosečnosti in polnega doživljanja čustvene vezi.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kontracepcija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.