Piki žuželk, ...

... kot so čebele, ose, sršeni in mravlje, so zelo pogosti. Povprečna oseba lahko varno prenese 20 pikov na vsak kilogram telesne teže. To pomeni, da lahko povprečna odrasla oseba prenese več kot 1000 pikov, za otroka pa je lahko usodnih 500 pikov. Lahko pa se zgodi, da že en pik povzroči smrt zaradi anafilaktičnega šoka pri osebah, ki so alergične na strup žuželk. Redke smrti zaradi velikega  števila čebeljih pikov so navadno posledica oslabelega delovanja srca in kolapsa obtočil. Čebela, osa, sršen in rdeča mravlja pogosto pustijo želo v koži. Previdno ga izpraskamo z nohtom ali ga izluščimo z noževo konico; ne odstranjujemo ga s pinceto, da ne bi iztisnili v rano še več strupa. Na mesto pika lahko polagamo ledene kocke  in tako ublažimo bolečine. Pomaga tudi krema, ki vsebuje kombinacijo histaminika, analgetika in kortikosteroida. Osebe, alergične na pike žuželk, naj nosijo s seboj antihistaminske tablete ter že pripravljeno injekcijo z adrenalinom, ki zavre anafilaktične ali alegijske reakcije.
Za osebe, ki so že prebolele hudo alergijsko reakcijo na čebelji pik, je priporočljiva desenzibilizacija, ki zmanjša občutljivost za podobne alergene.

Piki komarjev ...

... bolh, obadov, uši in stenic so neprijetni zaradi sestave njihove sline. Povzročijo lahko različne reakcije, od nedolžnih drobnih mozoljev do velikih razjed z bolečimi oteklinami. Najhujše so reakcije pri osebah, ki so alergične na pike žuželk, in tistih, pri katerih po piku pride do okužbe. Alergijska rekcija  na pik je lahko usodna.
Ko začutimo pik, žuželko čim prej preženemo ali odstranimo. Mesto pika skrbno očistimo in premažemo z mazilom, ki vsebuje kombinacijo in antihistaminika, analgetika in kortikosteroida. Takšno mazilo deluje blažilno in omili srbenje, bolečino in vnetje. Osebe s hudo reakcijo na pik žuželke morajo poiskati zdravniško pomoč,  v sili pa si lahko pomagajo z antihistaminskimi tabletami ali že pripravljeno injekcijo adrenalina, ki naj jih nosijo s seboj.

Piki stonog in kačic ...

... so lahko zelo boleči, mesta okrog pika pa otečejo in pordijo. Otečejo lahko tudi bližnje bezgavke. Koža navadno ni poškodovana in tudi okužbe so zelo redke. Simptomi le redko trajajo dlje kot 48 ur. Kačice ne pičijo, izločajo pa toksin, ki draži kožo in jo v hudih primerih tudi poškoduje. Bolečino zaradi pika stonoge navadno ublažimo s kockami ledu. Strupene izločke kačic čim prej speremo s kože z obilo mila in vode; ne uporabljamo alkohola! Če je koža razdražena, lahko uporabimo kortikosteroidno mazilo. Če je poškodovano oko, ga nemudoma speremo pod tekočo vodo in namažemo z ustreznim mazilom za oči, ki vsebuje kortikosteroid in analgetik.

Simptomi pika škorpijona ...

... so navadno bolečina, oteklina in občutljivost na vbodnem mestu, ki je lahko nekoliko toplejše kot okolica. Piki nenevarnih škorpijonov ne zahtevajo posebnega zdravljenja. Bolečine ublažijo kocke ledu, ki jih polagamo na mesto vboda. Pomaga tudi mazilo, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kotrikosteroida.

Morski ježki ...

... in njim sorodne živali so strupeni, čeprav njihov strup le redko ogrozi človeka. Pogostejša poškodba je povezana z bodicami morskega ježka, ki pokrivajo njegovo lupino. Ko oseba stopi nanj, se te zlomijo in zadrejo v globje plasti kože in povzročijo kronično vnetje ali pa se zataknejo ob kost ali živec. Posledica so lahko bolečine v sklepih in mišicah ter kožni izpuščaji. Bodice morskega ježka je treba odstraniti čim prej. Globoko zadrte ostanke bodic pomaga odkriti modrikasta barva, ki je vidna na mestu, kjer se je bodica zadrla v kožo. Bodice večina morskih ježkov pomaga raztopiti kis, zato si je pri  odstranjenju bodic mogoče  uspešno pomagati z namakanjem prizadetega predela v kis ali s kisovimi obkladki. Mesta okrog vboda je treba izprati in namazati z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, anlgetika in kotrikosteroida. Zelo redko mora zdravnik krhke bodice odstranitiz manjšim vrezom.

Meduze, korale ...

...  morske vetrnice imajo dobro razvite organe za ožiganje ali pikanje, ki zlahka prebodejo kožo. Ti organi so zgoščeni zlasti na lovkah ali tipalkah; vsaka lovka lahko kožo ožge s tisoči drobnih žel, ki se izpraznijo dotiki. Resnost poškodbe je odvisna od vrste živali. Na splošno je posledica ožiga (dotika) droben privzdignjen izpuščaj, razvrščen v vrstah, okolica ožiga pa je včasih pordela. Bolečina je lahko huda in praviloma jo spremlja srbenje. Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje, ki se napolnijo z gnojem in nato počijo. Drugi simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine v mišicah in krči, izcedek iz oči in nosu, močno znojenje, spremembe hitrosti utripa in bolečina v prsnem košu, ki je močnejša med dihanjem. Ožigi nekaterih meduz so zelo nevarni; strup portugalske meduze je lahko usoden.
Za zdravljenje poškodb zaradi dotika ožigalkarjev so v rabi številne metode, vendar pri večini poškodb zadošča že, da jih dobro očistimo. V nekaterih delih sveta nanašajo na ožgano mesto amoniak ali kis. V ZDA lajšajo bolečine s papainom (ki razgrajuje beljakovine), z jedilno sodo, borovo kislino, limoninim ali s figovim sokom, alkoholom in s številnimi drugimi snovmi.

Če vas oplazi ožigalkar:

1. Prizadeto mesto izperite z morsko vodo (ne s svežo tekočo) .
2. Ostanke lovk odstranite s pinceto ali z roko, ki ste jo zavarovali z roakvico.
3. Prizadeto mesto za 30 minut namočite v raztopino kisa in vode v razmerju pol pol.
4. Rano potresite z moko ali jedilno sodo in nato prašek previdno postrgajte z ostrim nožem.
5. Rano spet namočite v kis.
6. Prizadeto mesto namažite z mazilom, ki vsebuje kombiancijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida.
Huda reakcija na dotik ožigalkarjevlahko zahteva zdravljenje s kisikom ali drug način vzdrževanja dihanja.

Vir: Prirejeno po Velikem zdravniškem priročniku, Založba Mladinska knjiga, 2000