Bolezen umazanih rok

(Foto: Jupiterimages)

Čiste roke – pol zdravja

Umivanje rok je učinkovita strategija skrbi za zdravje, saj ščiti pred številnimi boleznimi. Redno umivanje rok je higienična navada, ki bi se jo morali navzeti že zelo zgodaj v otroštvu. Toda nedavna raziskava Ameriškega združenja mikrobiologov je razkrila porazno dejstvo, da si kar tretjina prebivalstva, celo v zelo urbanih okoljih, ne umiva rok niti po rabi javnega stranišča. Toda umivanje rok ni pomembno, samo ko gre za rabo javnih stranišč.

Čez dan se namreč na rokah nabirajo mikroorganizmi različnega izvora od neposrednih stikov z drugimi ljudmi, s hišnimi ljubljenčki in z različnimi površinami, kot so vratne kljuke, telefonske slušalke in denar pomislite samo, skozi koliko rok gre en sam bankovec & Če rok ne umivamo dovolj pogosto, lahko mikroorganizme, ki jih naberemo spotoma, vnesemo v telo z dotikanjem oči, nosu, ust ali svežih ranic ter se tako okužimo.

Prenosnik virusov, ...

Pri dejavnostih, kot so vzdrževanje osebne higiene, pripravljanje hrane in čiščenje stanovanja, se na prstih in dlaneh kopičijo bakterije in virusi. Ti neželeni spremljevalci živijo in se razmnožujejo na površju kože ter na površinah, ki se jih dotikamo čez dan. Virusi lahko cele ure živijo na številnih predmetih, ki se jih vsakodnevno dotikamo, in vsaka oseba, ki se dotakne kontaminiranih predmetov ali površin, je izpostavljena večjemu tveganju za prenos teh mikroorganizmov nase in tudi na druge ljudi. Dr. Julie Gerberding, epidemiologinja iz Atlante, je nedavno izjavila: "Dlani so najpomembnejše prenosnik, prek katerega mikroorganizmi prehajajo z ene osebe na drugo."

Mikroorganizmi v pripravljenosti

Vedeti je treba, da so nekateri mikroorganizmi običajni stanovalci naše kože in tvorijo tako imenovano rezidentno mikrofloro, ki je ni mogoče v celoti odstraniti s kože. Količina in vrsta rezidentne mikroflore se razlikujeta od osebe do osebe, a tudi od dela telesa, na katerem živi. Mnogi od teh mikroorganizmov niso patogeni in celo pomagajo koži pri zaščiti pred patogenimi mikroorganizmi, ki lahko povzročijo številne bolezni.
Tranzitorni ali prehodni mikroorganizmi ne živijo na naši koži, marveč pridejo nanjo bodisi s stikom bodisi po zraku; to so lahko bakterije, glivice, virusi ali paraziti. Ti "slabi" mikroorganizmi porušijo rezidentno mikrofloro ter povzročajo okužbe in bolezni. Območja pod nohti in med prsti na rokah so idealen prostor za njihov razvoj in razmnoževanje, zato jih je prav tam največ in jih je najtežje odstraniti. Dolgi nohti so lahko lepi, toda če jih ne spremljajo ustrezne higienske navade, so lahko nevaren vir okužb. Zato ni odveč poudariti, da redno in pravilno umivanje rok znatno zmanjša število mikroorganizmov.

Roke si je treba vedno umiti

PRED

  • obrokom ali uživanjem hrane,
  • pripravljanjem hrane,
  • vstavljanjem in odstranjevanjem leč,
  • vsako dejavnostjo, ki obsega dotikanje ust, oči, nosu ...

PO

  • uporabi stranišča,
  • brisanju nosu, kašljanju in kihanju,
  • obisku v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi,
  • odnašanju smeti,
  • menjanju plenic in higienskih vložkov,
  • čiščenju in pospravljanju doma,
  • dotikanju živali, skupaj s hišnimi ljubljenčki,
  • igranju na prostem, zadrževanju na vrtu ali v parku, sprehodu s psom, nakupovanju ...

Bolezni nečistih rok

Številne nalezljive bolezni, kot so gripa, prehlad, meningitis in driska, se z osebe na osebo največkrat prenašajo z nečistimi rokami. V ZDA so objavili rezultate raziskave, ki kažejo, da so odrasli prehlajeni povprečno dvakrat na leto, otroci pa nekoliko pogosteje. Ker proti prehladu še ni zdravila, ampak ga zdravijo simptomatsko oziroma blažijo njegove simptome, je umivanje rok ena od oblik obrambe pred virusom, ki je njegov najpogostejši povzročitelj. Umivanje rok je najpomembnejši ukrep tudi pri preprečevanju in ustavljanju prenosa hepatitisa A, a tudi drugih bolezni prebavnega sistema, ki so pogostejše predvsem poleti.

Redno in pravilno umivanje

Umivanje rok je enostavna navada, ki zahteva minimalno učenje in ne zahteva posebne opreme, hkrati pa je ena od najboljših oblik zaščite našega zdravja in zdravja ljudi, s katerimi smo v vsakdanjem stiku. S pojavom bakterij, ki so odporne na delovanje antibiotikov, se je pomembnost umivanja rok še povečala.
Izredno pomembno je, če si roke umivamo redno in pravilno. Ni nujno, da uporabljamo antibakterijsko milo, zaželena pa je raba papirnatih brisač v vseh javnih prostorih. Doma lahko uporabljate bombažno brisačo, seveda če je ne delite z nikomer, pa tudi menjati in prati jih je treba redno, saj so v nasprotnem primeru pravo leglo mikroorganizmov. Za brisanje obraza uporabljajte posebno brisačo. Pri izbiri mila je pomembno, da se dobro peni, saj mehurčki ustvarjajo negativen tlak, ki s kože iztiska nakopičeno nesnago in mikroorganizme. Po umivanju rok je treba z mila sprati nečistočo in ga odložiti v suho posodico. S tega stališča so bolj uporabna in higienična tekoča mila. Nikoli ne mešajte dveh ali več vrst tekočega mila v isti posodi, saj to utegne povzročiti alergično reakcijo na koži. Pred polnjenjem tekočega mila posodico temeljito izperite s toplo tekočo vodo. Če roke umivate v javnem stranišču, vodo zapirajte s papirnato brisačo, s katero ste si prej obrisali roke. Če morate pogosto umivati roke, uporabljajte blaga, nevtralna mila; tako boste preprečili nastajanje razpok na koži. Ne pozabite na zaščitno kremo za roke.

Nekateri bodo znanje osvežili, drugi pa se šele naučili:

  • Roke si umivajte pod tekočo vodo; topla bolje uničuje povzročitelje okužbe kot hladna.
  • Milo je treba uporabljati vsaj 15 sekund.
  • Ne pozabite umiti območij med prsti, pod nohti in pod nakitom, saj se na teh mestih zelo radi zadržujejo in kopičijo mikroorganizmi.
  • Po izpiranju je treba roke temeljito osušiti s čisto bombažno, ali še bolje, papirnato brisačo.

Bolezni, katerih širjenje lahko preprečimo z umivanjem rok:

  • Bolezni, ki se širijo po fekalno-oralni poti, torej tiste, ki jih povzročajo bakterije (salmonele), enterovirusi ipd., povzročajo pa povišanje temperature, bolečine v trebuhu, prebavne motnje in drisko. Okužba se širi zaradi slabe higiene in nerednega umivanja rok, zlasti pred in po uporabi stranišča.
  • Bolezni, ki se širijo z neposrednim stikom z izločki iz dihalnega sistema, kot so gripa, bakterijska in virusna vnetja dihalnega sistema ipd.
  • Bolezni, ki se širijo, če se roke umažejo z urinom, slino ali kakim drugim telesnim izločkom; to so večinoma virusna obolenja, kot so infektivna mononukleoza ter nekatere bakterijske bolezni, ki jih povzroča stafilokok, citomegalovirus ipd. Oseba se okuži neposredno v stiku z bolno osebo ali z dotikom okužene hrane in/ali predmetov (igrač).

Bolezni, ki se prenašajo z nečistimi rokami:

  • prehlad,
  • meningitis,
  • bronhitis,
  • gripa,
  • nalezljiva zlatenica,
  • nalezljive črevesne bolezni.
Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Vsi Viva strokovnjaki