Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preživeti poletno nevihto na prostem

V Sloveniji strela udari približno 60.000-krat na leto, kar nas po gostoti strel uvršča med najbolj izpostavljene države v Evropi. Zaradi posledic udara strele vsako leto zdravstveno oskrbijo štiri ljudi.
V Sloveniji strela udari približno 60.000-krat na leto, kar nas po gostoti strel uvršča med najbolj izpostavljene države v Evropi. Zaradi posledic udara strele vsako leto zdravstveno oskrbijo štiri ljudi.

Varni pred strelo

Udarec strele je hudo resna zadeva, toda za človeka je le redko usodna. Kljub temu se na to ne gre zanašati in če nas po naključju nevihta s strelami ujame kje v naravi, je dobro vedeti, kako se zaščitimo.
V Sloveniji strela udari približno 60.000-krat na leto, kar nas po gostoti strel uvršča med najbolj izpostavljene države v Evropi. Zaradi posledic udara strele vsako leto zdravstveno oskrbijo štiri ljudi. Američani so nekoč izračunali, da znaša verjetnost udara strele približno 1 proti 700.000. Čeprav je torej tveganje statistično gledano zelo nizko, vsako leto zaradi udara strele na svetu umre približno 24.000 ljudi, 240.000 ljudi pa je lažje ali huje poškodovanih.


Kaj če strela udari?

Strela nastane v trenutku sprostitve atmosferskega električnega naboja, ki je nakopičen v nevihtnih oblakih, spremlja pa jo pojav močnega bleska in značilnega zvoka – groma. Direkten udar strele v človeka je izjemno redek, pogosteje se tokovi razširijo in na žrtev udarijo s kakega drevesa, objekta ali celo človeka, ki stoji v bližini.

Do kontaktnih poškodb pride, ko je človek v stiku z objektom ali predmetom, v katerega je udarila strela, ali v obliki stranskih tokov. Ko strela udari v tla, se tok razprši. Če se dotikamo tal na dveh od izvora toka različno oddaljenih točkah, pride do razlike v napetosti in med točkama lahko steče tok skozi telo. Elektrika vstopi v človeško telo, kjer povzroči kratek stik šibkih električnih impulzov, ki poganjajo srce, pljuča in živčni sistem ter zmotijo njihovo delovanje.

Zato sta zastoj srca in prenehanje dihanja najpogostejši posledici udara strele, ob tem pa še opekline, okvare živčnega sistema, zlomi kosti, izguba sluha, vida, zmedenost, nezavest, izguba spomina. Na površju telesa lahko udar strele povzroči razvejane modrice, ki so videti kot drevo, značilne prav za udar strele, in se imenujejo Lichtenbergove figure.


Kako pomagamo?

Človeka, v katerega je udarila strela, se lahko takoj dotaknemo, preverimo dihanje in srčni utrip ter po potrebi uporabimo tehnike oživljanja. Takoj poiščemo medicinsko pomoč, četudi poškodovanec nima vidnih ali očitnih poškodb, ker lahko pride do okvar notranjih tkiv, denimo živčevja, žil, srca, ki se pokažejo šele čez nekaj časa.


Kaj pa zaščita?

Ob vsem tem vas zagotovo zanima, kako se lahko zaščitite. Najpomembnejša preventiva je, da pozorno spremljate vremensko napoved in nevihto preživite v zaprtem prostoru. Vročinske nevihte so najpogostejše spomladi in v poletnem času, ko se zrak zelo segreje. Če vas neurje ujame na prostem, zlasti v visokogorju, kjer so strele najpogostejše, se izogibajte osamelih dreves in odprtih površin ter tecite čim prej do varnega zatočišča. Najbolj varni boste v sodobni stavbi s strelovodi ali v avtomobilu. Ostanite mirni.

Čeprav tudi v gozdu nismo popolnoma varni, je nevarnost veliko manjša kot na bolj izpostavljenih mestih. Vseeno se odmaknite od višjih dreves. Če ste na prostem in se ne morete umakniti v varno zavetje, počepnite, noge držite skupaj, odstranite vse predmete, ki imajo visoko prevodnost (kovine!), predvsem se ob tem izogibajte dežnikom, ki z jeklenimi konicami predstavljajo odličen strelovod. In mi skupaj z njimi.

Če imate pri sebi kaj, kar predstavlja vsaj nekakšen izolator, dajte to pod sebe (pena, guma). Podobno velja tudi, če nas nevihta ujame v gorah. Izogibajte se točk, kjer je največja verjetnost, da bo do udara strele prišlo: vrhov, grebenov, izpostavljenih točk. Izogibajte se tudi mokrih oziroma vlažnih sten, robov prepadov. Razni spodmoli in manjše votline ne nudijo zaščite, lahko so celo bolj nevarna mesta, kot recimo čepenje sredi melišča. Večje votline in jame so relativno varne, vendar se ne naslanjajte na njihove stene.

Če ni nobene možnosti umika, se umaknite na melišče ali drugam, kjer ni izpostavljenih objektov. Čim bolj se približajte tlom, vendar ne smete ležati na tleh s celim telesom. Stopala postavite čim bližje, glavo spustite na kolena, zaprite oči in si pokrijte ušesa. Če imate pri roki izolator, stopite nanj.

Človek, ki so ga imele strele najraje, je po podatkih Guinnessove knjige rekordov Roy Sullivan (1921–1983), čuvaj v narodnem parku Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginia. Od aprila 1942 do junija 1977 je preživel kar sedem udarov strele.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nevihta , strela

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.